Vlada je odgovorna za inflacijo, saj ni opravičljivega razloga, da je stopnja rasti cen v Sloveniji enkrat višja od povprečja v območju evra.
Tako je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in ob tem dodal, da nosijo določeno odgovornost tudi delodajalci in hlastanje po dobičkih. "A vlada ne more dati tega, kar morajo dati delodajalci - to je dvig plač," pa je pojasnil razliko med pozivi vladi in delodajalcem.
Semolič: Vlada ne more biti le opazovalec
Če smo pred pol leta v ZSSS ob prvih resnih opozorilih, da inflacija prestopa normalne pragove, ki jih znotraj območja evra ne bi smela preskočiti, s prsti kazali na trgovce, moramo tokrat vendarle opozoriti, da je vlada odgovorna za dogajanje tudi na tem trgu, je dejal Semolič in dodal, da vlada ne more biti le opazovalec, se izgovarjati, da gre za psihološke učinke. "Pa ja ne bomo psihologov klicali na pomoč," je bil kritičen Semolič.
"Zaletavanje v nesrečne delavske plače" je nerazumno
"Država bi morala z elementi ekonomske politike vplivati na pregreto povpraševanje," je dodal predsednik največje sindikalne centrale in bil kritičen do pogosto izrečenih opozoril pred inflacijskimi pričakovanji. "Najprej rečejo, da plače ne smejo gor," je povedal in ob tem dodal, da niso plače do zdaj k inflaciji prispevale niti 0,0 odstotne točke. Tudi prvi komentarji ekonomistov ob napovedani šestodstotni rasti cen električne energije so se glasili: "Plače pa ne smejo gor," je nadaljeval Semolič in poudaril, da je "zaletavanje v nesrečne delavske plače", nerazumno.
Semolič: Kritičen tudi do delodajalcev
V pomembnem delu so še vedno odgovorni delodajalci, lastniki kapitala, saj je dogajanje povezano tudi s hlastanjem po čim večjih dobičkih, je bil Semolič kritičen tudi do delodajalcev. "Podražitve, ki se napovedujejo, peljejo Slovenijo v izjemno nevarne vode, vode večjega konflikta, ker bodo nekateri gospodje, ki zdaj določenih ljudi še ne vidijo, ne slišijo, spoznali, da so zamudili," je dejal Semolič. "Inflacija je pojav, ki enemu jemlje, drugemu daje in jemlje vedno revežu, delavkam in delavcem," je bil kritičen Semolič.
"Smo država, ki je na pragu revščine"
"Smo država, ki je na pragu revščine," je dejal Ladislav Rožič iz ZSSS. Zveza je predlagala povišanje minimalne plače za 45 evrov bruto, s sedanjih 538 na 584 evrov, kar predstavlja 8,5-odstotno povišanje. Po tem modelu, bi delavec prejel 418 evrov neto plače, število zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, pa bi se tako s sedanjih 22.800 zvišalo na 120.000, je Rožič ponazoril svojo trditev. Po Semoličevih besedah tega v luči dobičkov, gospodarske rasti, produktivnosti ne bi bilo treba.
Semolič: Postajamo nestrpni
"Postajamo nestrpni," je dejal Semolič in pozval vlado, naj bo učinkovitejša pri svojem ravnanju. "Razmere se zaostrujejo," je nadaljeval, ob tem pa poudaril, da je treba razlikovati med odgovornostjo vlade na eni strani ter pogajanji med socialnimi partnerji na drugi strani. "Pet vlad ne more dati tistega, kar morajo dati delodajalci, to je dvig plač po kolektivnih pogodbah," je dejal Semolič.
Če ne bo napredka, bomo stopnjevali pritisk, to pa pomeni stavke
Če na pogajanjih o plačah ne bo napredka, bomo stopnjevali pritisk, to pa pomeni stavke, nekatere so že napovedane, je dejal Semolič. "Bodisi generalna stavka, bodisi val stavk," je dejal in poudaril, da je spopad z lastniki mnogo težji kot odnos do vlade.
"Delodajalci sindikate silijo v stavko"
Na poziv delodajalcev in vlade, da bi se skupaj s strokovnjaki pogovarjali o inflaciji, se bodo sindikati odzvali, ne bodo pa, tako Semolič, dovolili, da bi se delodajalci izvili iz pogajanj ter "računali na prepire z vlado". Semolič je pojasnil, da si vsi želijo največ doseči za pogajalsko mizo, če gre za "dialog gluhih", so pa sindikati "dolžni narediti korak naprej in to je iti na ulico". Delodajalci sindikate silijo v stavko, je dodal.
Trgovci so izkoristili svoj oligopolni položaj
Rožič je uvodoma sicer predstavil izsledke zveze glede nedavnih podražitev. Te so pokazale, da se je podražilo okoli 780 izdelkov, pri čemer pa trgovci niso sledili proizvodnim cenam, temveč so, tako Rožič, izkoristili svoj oligopolni položaj. V primerjavi z letom 2006 lahko danes delavec za neto plačo kupi npr. več kot 125 kilogramov manj breskev, 293 kilogramov manj čebule, 330 kilogramov manj krompirja.
Cene v Sloveniji so primerljive s cenami na Nizozemskem, vendar so plače tam 2,5-krat večje
Strokovna sodelavka zveze za ekonomsko področje Andreja Poje je primerjala slovenske plače s tujimi. Kot je povedala, so cene v Sloveniji primerljive s cenami na Nizozemskem, kjer so plače 2,5-krat večje, pa tudi s cenami v Španiji, kjer so plače 1,5-krat večje. Dražji kot na Nizozemskem so v Sloveniji kruh, mleko, sir, jajca, olja in maščobe, je povedala Pojetova in dodala, da so v Sloveniji cenejši od povprečne ravni v uniji le alkohol in tobačni izdelki.
1
