V protikorupcijski komisiji javno zanikajo včerajšnje navedbe poslancev SDS in SNS o domnevnih okostnjakih nerešenih zadev še iz časa Kosove komisije.
"Dejstva o obstoju zaostankov, ki so zelo obsežni in skoraj neobvladljivi, prejšnje vodstvo novim članom komisije ni prikrivalo; posredno so bili razvidni tudi iz letnih poročil, ki jih je obravnaval in sprejemal državni zbor tako v prejšnji kot novi sestavi," so se v obširnem sporočilu za javnost na včerajšnjo napoved poslanskih skupin SDS in SNS glede izredne seje odbora za notranjo politiko v zvezi z delovanjem nekdanjega vodstva komisije odzvali v sedanji protikorupcijski komisiji.
Zaostanki posledica pomanjkanja podpore v času Janševe vlade
"Novo vodstvo komisije z vso odgovornostjo meni, da je zaostanek 1400 prijav v večji meri posledica objektivnega dejavnika izrazitega pomanjkanja podpore delovanju komisije s strani politike v letih 2004–2008; v tem času je bila komisija namreč kadrovsko in finančno tako oslabljena, da ni mogla resno izvajati svojih nalog. Komisija prav tako zavrača kakršnakoli pavšalna obtoževanja o pristranskem delu pri obravnavi prijav; take navedbe so nedostojne z vidika takratnih in sedanjih zaposlenih komisije," piše v sporočilu, ki so ga podpisali predsednik Goran Klemenčič ter njegova namestnika Rok Praprotnik in Liljana Selinšek.
Novo vodstvo, so še zapisali, je po prevzemu funkcije zaznalo jasno potrebo po drugačnem pristopu glede obravnave prijav v smislu nujnosti informatizacije, preglednosti in določanja prioritet na podlagi preglednih objektivnih kriterijev ter s tem v zvezi že sprejelo nekaj internih aktov in metodologijo odpravljanja zaostankov. V komisiji so zaskrbljeni in opozarjajo na nevarnost, da se delo na področju omejevanja korupcije ponovno uporabi in zlorabi za interese političnega boja in osebnega diskreditiranja.
Komisija: Koalicija in opozicija bosta lahko izkazali skrb in zavezanost boju proti korupciji
"Komisija že dva meseca intenzivno in v sodelovanju z drugimi nadzornimi inštitucijami pripravlja sveženj ukrepov, za katere na podlagi izvedenih sistemskih analiz meni, da bi jih morala odgovorna država čim prej sprejeti z namenom učinkovitejšega omejevanja korupcije, zavarovanja javnega interesa in financ ter dviga integritete javnega sektorja. Mednje spadajo tudi nujne omejitve poslovanja države z družbami v lasti tihih družbenikov ali off-shore podjetij, nelegitimnost izplačevanja nadomestil funkcionarjem, ki so bili krivdno razrešeni ali so odstopili v kontekstu etičnih ali dolžnostnih kršitev, postopki v zvezi z odvzemom protipravne premoženjske koristi, okrepitev odgovornosti nekaterih stanovskih združenj z javnim pooblastilom, med drugim zdravniške in odvetniške zbornice," pojasnjujejo v sporočilu.
Predloge bodo predstavili tako vladi kot poslancem državnega zbora. "Glede na to, da so poslanci SDS glasovali proti zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, poslanci koalicije pa so ga podprli, čeprav ni predvidel nujnih dodatnih finančnih sredstev za njegovo realizacijo, in čeprav ima nekaj pomembnih pomanjkljivosti, bodo imeli zdaj vsi – koalicija in opozicija – možnost iskreno izkazati svojo skrb in zavezanost boju proti korupciji," menijo v komisiji.
Prihodnost bi morala biti primarni interes vsake politične opcije
Komisija kljub alarmantnemu stanju nezaupanja v državne inštitucije, prenizke stopnje integritete in relativno visoke stopnje korupcije v slovenski družbi pričakuje podporo vseh nosilcev moči, tako tistih v vladi kot tudi v opoziciji, pri prizadevanjih komisije za izboljšanje tega stanja. "Gre za prihodnost naše države in družbe, ki bi morala biti primarni interes vsake politične opcije," še dodajajo.