SD brez stališča do umika iz Afganistana

Druga največja vladna stranka predlaga, da bi vlada v mesecu dni določila datum umika Slovenske vojske (SV) iz Afganistana. Pred tem naj bi o tem stekla javna razprava, ki bi jo organiziral odbor državnega zbora za zunanjo politiko. V Zaresu argumentirajo, da mednarodno posredovanje v Afganistanu po devetih letih še vedno ni prineslo pričakovanih rezultatov oziroma stabilizacije države in širše regije. Destabilizacija se celo poglablja, kar legitimno odpira vedno več vprašanj o smiselnosti nadaljnjega vztrajanja Slovenije v tej operaciji. V stranki še menijo, da bi morali o sodelovanju Slovenske vojske v mednarodnih operacijah poleg vlade razpravljati tudi državni zbor na plenarni seji ter civilna in nevladna javnost. Od največje vladne stranke nismo dobili pisnih odgovorov na vprašanji o stališču do umika iz Afganistana in o tem, ali bi bilo treba spremeniti način odločanja o napotitvah vojakov v tujino. Del politike se namreč zavzema za večjo vlogo državnega zbora pri odločanju o pošiljanju vojakov v tujino. Zanimivo je, da Socialni demokrati še nimajo stališča do načina sprejemanja odločitev o vključevanju Slovenske vojske v različne vrste mirovnih operacij. Gre namreč za vprašanje, o katerem se v javnosti razpravlja že dober mesec dni, poleg tega pa se je poslanka SD Melita Župevec sredi julija pridružila pobudi treh poslancev Zares, ki so predlagali novelo zakona o obrambi, s katero bi povečali vlogo državnega zbora pri odločanju o napotitvah vojakov v tujino.

Iz LDS so za SiOL sporočili, da je okviren in možen umik SV iz Afganistana že določen, in sicer naj bi vlada po dveh rotacijah ocenila uspešnost in smiselnost delovanja SV ter na podlagi tega sprejela odločitev o umiku ali nadaljnji prisotnosti. V kolikor bi se razmere na terenu bistveno spremenile, pa bi lahko vlada takšno odločitev sprejela že prej. Vlada sicer lahko določi tudi datum umika, a kljub vsemu se umika ne more izvesti "čez noč", saj to zahteva več časa in priprav. Pričakujejo, da bo odbor za obrambo pred odhodom novega kontingenta SV v Afganistan ponovno obravnaval sklep o napotitvi. Razpravo je po mnenju liberalne demokracije potrebno opraviti tudi na odboru za zunanjo politiko.

Sicer pa v LDS menijo, da je potrebno okrepiti civilni nadzor nad obrambnim ministrstvom in SV. "Podpiramo krepitev pristojnosti državnega zbora pri odločanju o napotitvah, vendar ne zgolj pri napotitvah, temveč mora biti nadzor stalen, saj mora civilna javnost imeti dostop do spremljanja aktivnosti pripadnikov SV tudi med trajanjem misije."

Da bo predlog Zares o umiku iz Afganistana težko dobil podporo že znotraj vladne koalicije, dokazuje stališče predsednika DeSUS Karla Erjavca. Za SiOL je povedal, da se razmere v Afganistanu sicer niso bistveno izboljšale, a je prav, da Slovenija kot članica zveze Nato s svojo prisotnostjo v Afganistanu da svoj prispevek. Erjavca bolj skrbi, da bo Slovenija kmalu še bolj vpletena v vojaške operacije v Afganistanu, saj bo oblikovan t.i. slovenski OMLT, kar pomeni sodelovanje v operacijah z visokim tveganjem.

Predsednik DeSUS ne podpira sprememb zakonodaje, ki bi spremenile sedanji način sprejemanja odločitev o napotitvah vojakov v tujino. "Vlada ima odgovornost in mora sprejemati odločitve. Velikokrat je treba odločitev sprejeti na hitro, tako je bilo glede napotitve v Libanon." Erjavec še meni, da gre pri Zaresovi pobudi za nabiranje političnih točk.

S tem se strinjajo tudi v največji opozicijski stranki. "Ocenjujemo, da želi stranka Zares z dnevno-politično akcijo v trenutku, ki je že predvolilno obarvan, zelo rokohitrsko izvesti sprejem odločitve o umiku slovenskih vojakov iz Afganistana, ki zahteva širši premislek in kjer je treba pretehtati vse relevantne okoliščine." V SDS se še sprašujejo, ali poslanci Zares zaupajo lastni vladi glede varnostne politike in ali je vlada pri sprejemanju tovrstnih odločitev sploh kredibilna. V SDS so se sicer izognili konkretnejšemu odgovoru na vprašanji glede umika iz Afganistana in glede načina odločanja o napotitvah vojakov v tujino.

Tudi v SLS so prepričani, da imajo predlogi stranke Zares populistično noto. Sicer podpirajo javno razpravo o tej temi, ki pa ne bi smela samo preverjati javnega mnenja, temveč soočiti mnenja stroke in pristojnih analitikov. "V SLS se bojimo, da je v ozadju takšnih predlogov predvsem želja po dodatnem zmanjševanju vojaškega proračuna. V SLS smo že opozorili, da obžalujemo, da bo prav obrambno ministrstvo tisto, ki bo nosilo največje breme katastrofalnega stanja državne blagajne, pri tem pa pozabljamo, da se je Slovenija zavezala določenim vojaškim standardom in da ima določene obveznosti do mednarodne skupnosti, tako EU kot Nata, in da sedaj skupaj vodimo varnostno politiko. Če obstaja problem, ga je potrebno izpostaviti na sestankih mednarodnih povezav, ne pa na vrat na nos umikati vojsko. To pač ni evropski način." Ljudska stranka načina odločanja o napotitvah v tujino ne bi bistveno spreminjala.

V SNS pravijo, da je Slovenija z vstopom v Nato, čemur je stranka sicer nasprotovala, dobila določene obveznosti, ki so jih takrat potrjevali tudi danes drugače misleči poslanci. "Navkljub vsemu smo prepričani, da v ameriških vojnih operacijah Slovenija nima kaj iskati, saj že dolgo niso več, če so sploh kdaj bile, obrambne, ampak so napadalne in locirane zgolj tja, kjer imajo ZDA svoje gospodarske ali kakšne drugačne interese. Zagotovo bi moral o vsem skupaj odločati državni zbor po tehtni razpravi, ne pa da o vsem skupaj odloča zgolj brezglava vlada, katere del je žal tudi pobudnica predloga," so za SiOL sporočili iz SNS.