Sanader zadovoljen s poročilom Swobode o Hrvaški

"Cenim, ker je Swoboda v osnutku poročila tako napredek, ki ga je dosegla Hrvaška, kot izzive, postavil v pozitiven kontekst," je dejal Sanader.

Sanader je novinarjem, ki so na sedežu vlade v Zagrebu spremljali njegovo srečanje s predstavniki veteranskih združenj glede podpore vstopu Hrvaške v Nato, po poročanju hrvaškega radia tudi dejal, da poročilo Swobode ocenjuje kot podporo Hrvaški. Poudaril pa je, da je treba počakati do konca aprila, ko bodo poročilo obravnavali na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, saj je medtem na poročilo možno vlagati amandmaje.

Sanader ponovil predlog za srečanje zainteresiranih strani

Na novinarsko vprašanje za komentar na del poročila, ki kaže, da bi lahko imelo pomanjkanje rešitve problema hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu, ki bo sprejemljiva za vse strani, resne posledice na dinamiko hrvaških pogajanj z EU, je Sanader ponovil, da je predlagal srečanje vseh zainteresiranih strani, ker "Rim in Ljubljana doživljata ERC kot problem".

Sanader čaka na odgovor Rima, Ljubljane in Bruslja "Še čakam na odgovore iz Rima, Ljubljane in Bruslja o začetku štiristranskih pogovorov, na katerih se bomo pogovarjali o načinu za odpravo razlogov, zaradi katerih Italija in Slovenija nasprotujeta ERC," je dejal Sanader. Ponovil je, da ima določene predloge za rešitev problema ERC, jih pa ne želi objaviti, preden se ne bodo sestali na omenjenih pogovorih.

Kdo je poveljnik hrvaške obalne straže?

Ponovil je, da je Hrvaška uveljavila ERC pod enakimi pogoji, kot so to storile ostale evropske države. Zanikal je pripombe, da se ERC ne izvaja in poudaril, da sta s predsednikom Stipetom Mesićem dosegla dogovor o poveljniku obalne straže, ki naj bi nadziral izvajanje ERC. Ni pa želel povedati imena tega prvega poveljnika lani ustanovljene obalne straže.

"Zelo ostre provokacije s slovenske strani" Hrvaški radio je še poročal, da je današnje zasedanje zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta v Bruslju potekalo v "zelo ostrih provokacijah s slovenske strani" in da se je, "sicer na zelo nediplomatski način", "prelevilo v lobiranje proti Hrvaški".

Zagreb zavrača trditve Rupla o prekinitvi diplomatskih odnosov Hrvaško zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost "v celoti zavrnilo" današnje trditve slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da je "Hrvaška v zadnjih mesecih praktično prekinila diplomatske odnose s Slovenijo".

Kot navaja hrvaško ministrstvo v sporočilu, objavljenem na spletni strani, "tovrstne izjave ne prispevajo h krepitvi prijateljskih in dobrososedskih odnosov med državama in ustvarjanju pozitivnega ozračja za rešitev odprtih vprašanj".

Hrvaška pripravljena na reševanje problemov v evropskem duhu "Za razliko od takega pristopa, je Hrvaška pripravljena reševati vsa odprta vprašanja v evropskem duhu skozi dialog in sodelovanje". "Ne glede na poseben način komunikacije slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla Hrvaška znova izpostavlja pripravljenost na nadaljevanje dialoga na vseh ravneh, tudi na ravni zunanjih ministrov," so še zapisali v Zagrebu.

Rupel: Hrvaška je praktično prekinila odnose s Slovenijo Hrvaška je "praktično prekinila odnose z nami, na ravni zunanjih ministrov ni nobenih stikov že pet, šest mesecev", je povedal minister Dimitrij Rupel. "Nimamo urejenih odnosov, a ne po krivdi Slovenije, mi smo dajali veliko pobud in jih dajemo še naprej, tudi tule zdaj," je pozval.

"Zadeva je nenavadna, to je izmikanje pogovorom, hkrati pa poteka cela vrsta dejavnosti iz ozadja, kar ne pomaga k rešitvi zadeve," je dejal Rupel o reševanju problema hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) pred zunanjepolitičnim odborom Evropskega parlamenta, kjer je predstavil prioritete slovenskega predsedstva.

"Mislim, da je stvar zelo preprosta, Hrvaška naj izpolni zaveze, nima smisla, da lobira preko različnih kanalov in da misli, da se tako da doseči enak učinek. Preprosto je nekaj treba storiti v življenju, ne v besedah," je poudaril. Izpolnitev zavez je po njegovih besedah "zamrznitev ERC".

Gre za "dialog med Hrvaško in Evropsko komisijo"

"Gre za zahtevo komisarja za širitev Ollija Rehna, da mora Hrvaška čim prej izpolniti zaveze, ki jih je sprejela," je poudaril. Ne gre le za dogovor s Slovenijo in Italijo o neizvajanju cone za članice EU iz leta 2004, temveč tudi za sklepe Evropskega sveta, na podlagi katerih je Hrvaška dobila status kandidatke.

Gre za "dialog med Hrvaško in Evropsko komisijo", je ponovil Rupel. Komisar Rehn je še v ponedeljek potrdil, da pomaga iskati rešitev, minister Rupel pa je danes dodal, da so bili "stiki v zadnjih dneh zelo intenzivni". Med drugim so "odposlanci komisije obiskali nekatera glavna mesta v bližini naše države", je dejal.

"Nekaj se premika"

"Nekaj se premika," je ocenil minister Rupel. "Hrvati so bili v zadnjih mesecih precej pod vtisom predvolilne vročice in je bilo zato težko priti naprej v ravnanju in ukrepanju v zvezi s to nesrečno ERC," je nakazal možnosti za premik naprej po oblikovanju nove hrvaške vlade.

Zamrznitev pogajanj s Hrvaško?

Če Hrvaška ne bo izpolnila zavez, torej zamrznila ERC, je mogoče, da bo EU to vprašanje uvrstila na dnevni red februarskega zasedanja zunanjih ministrov EU, ki bi lahko odločali celo o zamrznitvi pogajanj s Hrvaško po vzoru primera s Turčijo.

"To je mogoče, a upam, da bo prej prišlo do ustreznih ukrepov ali dogovorov," je menil minister Rupel. "Obetajo se morda tudi kakšni drugi pogovori na drugačni ravni," je napovedal. Minister Rupel je sicer minuli četrtek tudi napovedal, da komisar Rehn vodi pobudo za rešitev problema ERC, ki naj bi prinesla rezultate do konca meseca.

Iz EP opozorilo Hrvaški: ERC lahko resno upočasni pot v EU Iz Evropskega parlamenta in Evropske komisije je Hrvaška danes vnovič dobila niz opozoril, naj čim prej reši problem zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), sicer ji grozi zastoj v pristopnih pogajanjih z EU.

Vodja hrvaških pogajalcev Vladimir Drobnjak pa je v odzivu nanje menil, da so lahko z dodatnimi napori vseh še vedno vsi "zmagovalci".

"Hrvaška vlada mora ukrepati zdaj, sicer sem precej prepričan, da Slovenija ne bo pripravljena odpreti poglavja o ribištvu, kar bi bilo slabo za Hrvaško," je danes pozval poročevalec Evropskega parlamenta o napredku Hrvaške na poti v EU v letu 2007 Hannes Swoboda. O poročilu je danes razpravljal zunanjepolitični odbor parlamenta.

Bo Hrvaška iz omejitev izključila Slovenijo in Italijo?

Kot mogoč izhod vidi Swoboda "prilagoditev cone". "Nekaj razprave je bilo v medijih, da bi Hrvaška morda lahko bila pripravljena izključiti Slovenijo in Italijo iz vseh omejitev, hkrati pa zaščititi ekologijo cone, mogoče je to izhod," je menil Swoboda. Če Hrvaška ne bo ukrepala, lahko ima to resne posledice na tempo pristopnih pogajanj, je posvaril.

ERC je točka v pogajanjih Hrvaške z EU, ki zahteva "takojšnjo pozornost", je poudaril tudi predstavnik Evropske komisije na zasedanju odbora. Uveljavitev cone je v nasprotju s političnim dogovorom iz leta 2004, poleg tega je Hrvaška na podlagi zaveze, da ne bo enostransko uveljavila cone, tudi dobila status kandidatke, je opozoril.

Drobnjak: Rešitev ni odvisna zgolj od Hrvaške

Vodja hrvaških pogajalcev Vladimir Drobnjak pa je v odzivu na ta opozorila poudaril, da hitrost koraka in rešitev tega vprašanja ni odvisna zgolj od Hrvaške, pri čemer je okrcal Evropsko komisijo in Svet EU. Še vedno je mogoče najti rešitev, ki bo v interesu vseh, še vedno je mogoče, da so vse vpletene strani "zmagovalci", je poudaril.

Na "tri majhne točke" je sicer pri reševanju problema ERC še opozoril Drobnjak. Prvič, dogovor iz leta 2004 ni mednarodni dogovor. Drugič, med letoma 2004 in 2008 se je pojavilo mnogo novih elementov, na primer Slovenija in Italija sta razglasili svoji coni. In tretjič, rešitev bi bilo mogoče najti v okviru poglavja o ribištvu, ki pa ga blokira Slovenija, je dejal.

Meje med državam tam, kjer ne bi smele biti

Te navedbe je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel sicer danes zavrnil, češ da gre res pri ERC "tudi za ribolov, vendar je Hrvaška temu svojemu zakonu priložila zemljevide, ki postavljajo meje med Hrvaško in Slovenijo tam, kjer ne bi smele biti, kjer Hrvati morda upajo, da bi bile, ampak se Slovenija s tem ne strinja".

Pahor: Gre za problem med Hrvaško in EU

Pahor je pozval h "koncu sprenevedanja", da gre za dvostransko vprašanje med Slovenijo in Hrvaško oziroma Italijo in Hrvaško. "Gre za problem med Hrvaško in EU," je poudaril. Odzval se je tudi na navedbe poslanke Doris Pack in Drobnjaka, da za rešitev manjka dobra volja Slovenije: "Slovenci potrebujemo predvsem železne živce," je poudaril.

Napadanje komisije kot praksa Zahodnega Balkana

Kacin je menil, da je obtoževanje Evropske komisije za prepočasen napredek "nenavadna praksa". "Napadanje komisije ni prava pot k rešitvi, to je praksa Zahodnega Balkana, iskanje izgovorov in zapravljanje časa," je dejal. "Evropska komisija je jasno povedala: potrebna bo sprememba ali pa napredka ne bo," je poudaril.