"Zaradi neprestanega dokazovanja mi včasih zmanjka energije"
S klasično diskriminacijo se je srečala v zrelejših letih, ko se je zaradi priimka, ki je tipično romski, začelo zapletati. Tako kot na primer pri iskanju službe in stanovanja. "Ker na videz nisem tipična predstavnica romskega porekla, ker ne kradem in sem izobražena, sem se uspela dogovoriti marsikaj. Ko pa je prišlo do priprave pogodbe in sem stanodajalcu posredovala svoje osebne podatke, kamor sodi tudi moj priimek, je bilo zgodbe konec. Stanodajalci so me začeli ignorirati in niso odgovarjali na moje telefonske klice." Čeprav pravi, da ji zaradi neprestanega dokazovanja včasih preprosto zmanjkuje energije, pa o spremembi priimka, ki ga je podedovala po materini strani, ne razmišlja, saj je ta del njene identitete.
Ključno je vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo
Samanta Baranja je aktivna članica Romskega akademskega kluba, ki vključuje 54 članov, od tega 15 romskih študentov. RAK se je v preteklosti osredotočal predvsem na srednješolce romskega porekla, ki jih je želel pritegniti k nadaljevanju izobraževanja na fakultetni ravni. Po besedah Samante Baranja pa so, odkar je RAK postal partner projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti (projekt vodi Institut za narodnostna vprašanja), ki ga financirata EU in Ministrstvo za šolstvo in šport, "naredili korak nazaj". "Naša prioritetna naloga je, da otroke oziroma njihove starše že od malih nog vključujemo v organizirano predšolsko vzgojo. Starši se morajo zavedati, da je prvi korak k izboljšanju učnega uspeha vključevanje v vrtce, kjer bodo otroci prebrodili jezikovne in čustvene ovire."
Romske otroke naj se v vrtce vključuje vsaj dve leti pred vstopom v šolo
Odstotek vključenosti v predšolsko vzgojo se razlikuje po regijah, a kot je zapisano v Strategiji vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji, bi morali romske otroke v organizirano varstvo vključiti vsaj dve leti pred vstopom v šolo.
"Mnogi nimajo težav z jezikom in socializacijo, temveč z razumevanjem učne snovi"
Romski pomočniki, ki so vključeni v vrtce in osnovne šole, po prepričanju Samante Baranja pozitivno vplivajo na izobraževanje Romov. "V prvi vrsti so tam zaradi premagovanja jezikovne ovire, saj je večini romskih otrok materni jezik romščina, in socializacije, ki da otrokom večjo motivacijo in veselje do šole." Jo pa moti, da v šolah ni zadostne konkretne učne pomoči. "Mnogi nimajo težav z jezikom in socializacijo, temveč z razumevanjem učne snovi," strne težave romskih otrok. "To želimo rešiti znotraj projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala, saj z učno pomočjo sodelujemo v osnovnih in srednjih šolah in tako želimo dvigniti izobrazbeno raven romskih otrok."
Skromen odziv staršev
Bistveno težavo predstavlja motivacija staršev, da bi otroke spodbujali k izobraževanju. "Odziv staršev je različen," pravi Samanta, "a ni tolikšen, kot bi si želeli. Najti moramo način, da jih privabimo na naše delavnice in seminarje." Člani RAK namreč organizirajo motivacijske delavnice po osnovnih in srednjih šolah ter romskih naseljih, ki pa se jih udeležujejo eni in isti starši, in sicer tisti, "ki se zavedajo problema. Ostali nas enostavno ignorirajo in ne kažejo nobenega interesa. Treba je iti v korenine in ugotoviti, zakaj tako razmišljajo."
Je bolje prikriti romsko poreklo?
Nekateri so prepričani, da je romsko poreklo, če je to le mogoče, bolje prikriti. Kot pravi Samanta Baranja, se po izobraževalnih institucijah ne vodi posebnih evidenc o romski pripadnosti, kar pa s seboj prinaša tako pozitivne kot negativne posledice. Pozitivno je to, da otroke v šolah obravnavajo kot eno in jih ne ločujejo po narodnsti pripadnosti. Negativno pa je to, da se jim ne more nuditi dodatne učne pomoči. "Skrivanje porekla je odvisno od vsake posamezne družine. Naj ravnajo v skladu s svojimi prepričanji," pravi Samanta Baranja.
Romski štipendijski sklad in študentske postelje
Romski študentje v času študija niso deležni posebnih ugodnosti, se pa člani Romskega akademskega kluba zavzemajo za ustanovitev romskega štipendijskega sklada in rezervacijo določenega števila študentskih postelj, tako kot imata to zagotovljeno italijanska in madžarska manjšina. "O naših ciljih smo konkretno že opozorili urad za narodnosti, poslali več dopisov na ustrezne inštitucije, zapisani pa so tudi v dopolnjeni verziji Strategije vzgoje in izobraževanja Romov. Odvisno od države pa je, kako se bo odzvala," strne svoje ugotovitve Samanta Baranja.
1
