Posebni odposlanec premiera Dimitrij Rupel je povedal, da trenutno zbirajo dokumentacijo v zvezi s predlogom strategije reševanja slovensko-hrvaškega mejnega spora.
Kot je pojasnil, bodo pregledali razne pobude za reševanje spora in skušali ugotoviti, ali se jih da združiti in uporabiti.
Zunanji minister naj z omenjenim predlogom ne bi bil seznanjen
Delo je danes poročalo, da tako kot na zunanjem ministrstvu tudi v kabinetu predsednika vlade, in sicer pod okriljem Rupla, pripravljajo predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama. Po poročanju Dela zunanji minister Samuel Žbogar s tem naj ne bi bil seznanjen, zato se časnik sprašuje, ali bosta morda nastala dva različna dokumenta o isti stvari.
Da bo omenjeni predlog strategije pripravila vlada in ga predložila v obravnavo in sprejem v DZ, so se sicer na decembrskem sestanku s premierom Borutom Pahorjem dogovorili predsedniki parlamentarnih strank.
Rupel naj bi se glede predloga pogovarjal tako s premierom, kot tudi zunanjim ministrom
Glede tega, ali tudi v kabinetu predsednika vlade res pripravljajo omenjen predlog, je Rupel danes odgovoril, da imajo "celo serijo pogovorov in da jih bodo imeli še naprej". "Govorim zdaj s predsednikom vlade in njegovimi sodelavci, tudi zunanjim ministrom," je povedal in dodal, da je sam v to deloma vključen.
Po Ruplovih besedah zbirajo dokumentacijo. Kot je pojasnil, se je v zadnjih 18 letih nabralo veliko pobud, zato bodo sedaj pogledali, "kaj je uporabnega od prej". "Obstaja tudi neka resolucija oz. osnutek resolucije, ki jo je predlagala SLS," je povedal in pojasnil, da bodo sedaj videli, ali se da te stvari združiti in uporabiti.
Rupel meni, da je nujno in koristno, da spet pridejo na dan s kakšno pobudo. Ob tem je zatrdil, da delajo usklajeno z zunanjim ministrstvom.
Na MZZ potrdili pripravljanje predloga glede strategije odnosov s Hrvaško
Na MZZ so potrdili, da v skladu z zadolžitvami, prejetimi s strani vlade, pripravljajo predlog stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama. "Ko bo dokument pripravljen, bo šel v nadaljnjo vladno usklajevalno proceduro in kasneje v skladu z dogovorom v obravnavo državnemu zboru," so še zapisali na MZZ in dodali, da predlog pripravljajo v sodelovanju s predsednikom vlade.
"V Frattinija imam zaupanje"
Na novinarsko vprašanje, kako gleda na pobudo italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija o reševanju slovensko-hrvaškega spora, ki naj bi jo Frattini v ponedeljek predstavil v Zagrebu, je dejal, da ima sam v Frattinija zaupanje in da se mu zdi vsaka pomoč pri reševanju slovensko-hrvaškega spora dobrodošla.
"Italija se želi konstruktivno vključiti v reševanje spora"
Kot meni, je logično, da se želi Italija konstruktivno vključiti v reševanje tega spora. Na vprašanje, ali ima mogoče Italija pri tej pobudi, ker ne vključuje Ljubljane, kakšne skrite namene, pa je premierov posebni zunanjepolitični odposlanec odvrnil: "Kdo pa nima skritih namenov?" Frattini sicer vsebine pobude javnosti še ni predstavil, napovedal je le, da jo bo predstavil v Zagrebu. Ob tem je izpostavil, da je Italija pripravljena pomagati, da pa je "zelo zelo pomembno, da najprej Slovenija in Hrvaška dosežeta dogovor glede vprašanja meje".
Rupel: Zunanjo politiko je potrebno izvzeti iz strankarskih razprtij
Na vprašanje, ali se bodo na torkovem koalicijskem vrhu pogovarjali tudi o njegovem imenovanju v premierov kabinet, pa je Rupel odgovoril, da se je za ponudbo Pahorja za delo v njegovem kabinetu odločil zato, "ker mi gre za državo".
Prepričan je namreč, da je potrebno zunanjo politiko, kolikor je mogoče, izvzeti iz dnevnih strankarskih razprtij. Prav tako meni, da je v teh resnih časih sodelovanje med strankami in ljudmi, ki imajo drugačne ideološke poglede, nekaj običajnega in koristnega ter dobro za državo.
"Želim po svoje prispevati, če bo to mogoče. Če pa ne bo mogoče - obstaja tudi ta možnost, da to ne bo mogoče - potem pa bom seveda razmišljal o tem, ali si bom poiskal kako drugo zaposlitev," je pojasnil Rupel, ki meni, da so informacije, da bo skušal kariero nadaljevati kot evropski komisar, "konstrukcije, ki prihajajo iz krogov blizu vladne plače".
Zavod 25. junij proti sodelovanju Rupla pri pripravi strategije
Zavod 25. junij je danes predlagal predsedniku vlade Borutu Pahorju, da v smislu novega začetka pri urejanju vprašanja meje s Hrvaško iz priprav predloga strategije za reševanja tega vprašanja umakne svojega posebnega zunanjepolitičnega odposlanca Dimitrija Rupla in vodjo slovenskega dela mešane komisije za mejo Miho Pogačnika.
V zavodu sicer pozdravljajo napoved, da bo državni zbor "po skoraj desetletju nerazumljivega zavračanja vendarle v kratkem začel obravnavati dokument, ki naj bi končno postavil ustrezne temelje za slovenske predstavnike pri reševanju mejnih vprašanj s Hrvaško". Gre za predlog stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama, ki ga pripravljajo na MZZ, pripravljali pa naj bi ga tudi v kabinetu premiera Pahorja.
Zavod izrazil nestrinjanje glede sodelovanja Rupla pri pripravi dokumentov
Zaskrbljeni pa so zaradi informacij, "da pripravo ene od različic dokumenta vodijo oz. pri njej aktivno sodelujejo nekateri najbolj odgovorni za dosedanjo porazno politiko Slovenije do tega vprašanja, med njimi bivši zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in predsednik slovenskega dela mešane komisije za meje dr. Miha Pogačnik". Kot je zapisal zavod v sporočilu za javnost, sta oba "v preteklosti sistematično zavračala sprejetje resolucije o meji s Hrvaško ali drugega ustreznega dokumenta v državnem zboru".
Podpora vstopa Hrvaške v EU ob pogoju umika z zasedenega ozemlja
Zavod je ob tem nedavno izjavo hrvaškega premiera Iva Sanaderja, da bi večina Slovencev v primeru referenduma kljub odprtemu vprašanju meje podprla vstop Hrvaške v EU, označil kot "podcenjevanje Slovencev". V zavodu so namreč prepričani, da večina Slovencev dejansko podpira vstop Hrvaške v EU, a le ob pogoju, da se umakne z zasedenega ozemlja in morja.
"V primeru hrvaškega vztrajanja pri zasedbi delov slovenskega ozemlja in morja ter onemogočanju prostega dostopa Slovenije na odprto morje," pa se bo po njihovem mnenju večina Slovencev odločila, da Hrvaška ne more postati članica EU.
Rupel govoril tudi o preteklih stroških
O poročanju medijev o tem, da je pred dvema letoma imel v Madridu večerjo za 1503 evrov in da je letalo dvakrat prazno letelo za 35.000 evrov, pa je Rupel dejal, da bi o stroških morali vprašati tiste, ki so se s tem ukvarjali. Pojasnil je, da se je v Madridu dvakrat sestal s predstavniki španskega zunanjega ministrstva. Kot je zatrdil, je bil to pomemben sestanek v času priprav Slovenije na predsedovanje EU.
Rupel je na novinarska vprašanja odgovarjal ob robu okrogle miza, ki so jo ob 20. obletnici ustanovitve Slovenske demokratične zveze (SDZ) pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
Nova Slovenija za sklic mednarodne konference
Nova Slovenija je predstavila pobudo za sklic mednarodne konference v organizaciji Evropske unije, ki bi članicam EU predstavila vse probleme, s katerimi se pri določanju svoje meje sooča Hrvaška. Konferenca bi po prepričanju NSi pomagala premagati gordijski vozel, ki je nastal, potem ko je Slovenija ustavila približevanje Hrvaške EU.
Hrvaška nima nedorečene meje zgolj s Slovenijo
Na konferenci bi na celovit način predstavili probleme, s katerimi se pri določanju svoje meje sooča Hrvaška kot bodoča članica EU. Še vedno je namreč nedorečena tudi meja Hrvaške z BiH, Srbijo in Črno goro, o čemer se trenutno ne govori, bodo pa ta vprašanja postala pomembna po vstopu Hrvaške v povezavo, saj bo to postala južna meja EU, je opozoril Starman.
4
