Rop stopil pred preiskovalno komisijo

Rop je bil med marcem 1993 in junijem 2000 predsednik upravnega odbora Soda, v začetku leta 1997 pa štiri mesece tudi direktor Kada. V tem času so bili prodani državni deleži v približno 700 podjetjih oz. izmed tistih, ki so predmet preiskave parlamentarne komisije, v 20 podjetjih, je povedal predsednik komisije Branko Marinič (SDS). Rop: Ravnali smo gospodarno Od Ropa je tako želel izvedeti, ali so v tistem času pri upravljanju Soda, ki je v letu 2004 izkazal 250 milijard tolarjev primanjkljaja, ravnali kot dober gospodar. "Ravnali smo gospodarno in v primerjavi s to vlado neverjetno racionalno," je odvrnil Rop, ki sicer sprva na vprašanja članov komisije ni želel odgovarjati, saj - kot je dejal - "ni prepričan, ali so dovolj kredibilni, da bi jim odgovarjal".

Na sejo naj povabijo Janšo in Starina Kosem

"Obstaja velika verjetnost, da boste prikrili največje oškodovanje državnega premoženja doslej," je pojasnil Rop in vprašal, zakaj na sejo komisije ne vabijo tudi tistih, o katerih je mogoče javno slišati, da so se dogovarjali o prodaji delnic Mercatorja, denimo predsednika vlade Janeza Janšo ali ponovno nekdanjo državno sekretarko Andrijano Starina Kosem.

"O prodaji deležev pod določeno mejo upravni odbor Soda ni odločal in za to ni bil pristojen, torej je vaše vprašanje brezpredmetno," je Rop odgovoril Mariniču, ki je glede prodaje deležev v 20 podjetjih s seznama preiskovalne komisije dejal, da so bili prodani neposredno in brez konkurenčnih ponudb.

Rop očital zlonamernost in sprevrženost

Marinič je med drugim spomnil, da sta sklada v času, ko je bil Rop direktor Kada, prodala deleža v Tovarni sladkorja Ormož. "Na koncu se je izkazalo, da je bila prodaja slaba, od podjetja je ostalo le še ime," je dejal, Rop pa ga je zavrnil, da je vprašanje zlonamerno in sprevrženo. Kot je pojasnil, so svoje deleže najprej prodale zadruge, ki bi morale biti najbolj zainteresirane za ohranitev proizvodnje sladkorja, tako da Kadu in Sodu ni ostalo drugega, kot da tudi sama prodata svoja deleža.

Marinič je Ropa povprašal tudi o prodaji nekaj več kot četrtinskega deleža v Leku, do katere je prišlo v drugi polovici leta 2002, ko je bil že minister za finance. Prodaja je bila izvedena bliskovito v dveh mesecih, je dejal Marinič ter ocenil, da je bila prevzemna premija prenizka. "V moji sobi ni bilo nobenih pogovorov o prodaji," ga je zavrnil Rop ter vnovič opozoril na prodajo Mercatorja, spomnil pa je, da sta sklada Lekove delnice prodala po ceni 105.000 tolarjev, medtem ko so na borzi kotirale pri vrednosti 50.000 do 60.000 tolarjev.

Rop ni povedal ničesar konkretnega

"Nič od tega, kar smo želeli izvedeti, ni povedal," je v izjavi za javnost po koncu Ropovega zaslišanja komentiral Marinič. Člani komisije so po njegovih besedah od Ropa pričakovali konkretne odgovore glede konkretnih prodaj deležev v omenjenih 20 podjetjih, zdaj pa se bodo morali pač "opreti na dokumentacijo, ki jo imajo na voljo in iz tega sklepati".

Drugi vabljeni, Milan Cvikl, se je opravičil in ga bodo vnovič povabili 18. marca.