Regulacija iger na srečo ali spletna cenzura

Konec prejšnjega meseca je Državni zbor s 47 glasovi za in 21 glasovi proti sprejel spremembe zakona o igrah na srečo, s katerimi so želeli uvesti red pri igrah na srečo, zlasti pri spletnih igralnicah. Tako prečiščeno besedilo 6. člena veleva, da je "sprejemanje ali posredovanje vplačil, omogočanje dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, prek katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, v Republiki Sloveniji prepovedano." Tuje igralnice odžirajo domačim dobrodelnim organizacijam Veliko število tujih ponudnikov, nad katerimi slovenska zakonodaja in davkarija nimata vpliva, je med drugim pripeljalo do tega, da je trenutno edini slovenski koncesionar za prirejanje spletnih iger na srečo zaznal velike upade prihodkov in posledično veliko manj sredstev namenil humanitarnim organizacijam, ki jih med drugim financira. Na letni ravni gre zagotovo za večmilijonske evrske zneske.

Izpad koncesnin in davčnega denarja je zagotovo krepko zmotil tudi državo in lokalne skupnosti, ki so jim prihodki od iger na srečo zagotovo pomemben priboljšek. Omenjene spremembe bi tako dosegle, da se denar slovenskih igralcev na srečo neha odlivati v neredko sumljiva podjetja večinoma iz čezoceanskih davčnih oaz in bi – vsaj njegov del – pristal v denarja prepotrebnih družbeno odgovornih ustanovah in projektih. Tako pravijo zagovorniki sprememb.

Civilna pobuda: Šli so predaleč! Podpiramo boj proti hazardiranju, nekemijskim odvisnostim in zaščito mladoletnih oseb in ne nasprotujemo pobiranju davkov, financiranju športnih in invalidskih organizacij, a je pri doseganju teh ciljev šlo predaleč, menijo v Civilni pobudi za preprečevanje nadzora na spletu, spletne cenzure in nepotrebnega kriminaliziranja civilne družbe. Gre za poseganje v svobodo izražanja in zajamčene ustavne pravice, podrejanje celotne civilne družbe in njeno nepotrebno kriminaliziranje, saj omenjeni 6. člen med drugim prepoveduje že omogočanje dostopa do tujih ponudnikov spletnega igralništva.

Ne le protiustavno … Da gre za spletno cenzuro, nakazuje tudi na novo dodani zadnji odstavek 107. člena omenjenega zakona: "Če nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, lahko ponudniku storitve informacijske družbe naloži omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, prek katerih se take igre prirejajo." To lahko dejansko omogoči spletno cenzuro in vzbudilo bi nove apetite še drugim, ki bi se s tem želeli okoristiti. Nič manj jih ne skrbi, da je nadzorni organ, to je Urad za nadzor prirejanja iger na srečo, s tem dobil določena pooblastila, ki zagotovo niso v skladu z Ustavo; pregledovanje in omejevanje prometa je v nasprotju s 37. členom, ki jamči tajnost občil, razen če gre za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali varnost države.

… tudi neizvedljivo Naše nasprotovanje se ne nanaša na problematiko iger na srečo, vztrajajo pobudniki, ki so prepričani, da bo zaradi protiustavnosti in neizvedljivosti prepovedi dostopa z novim zakonom o igrah na srečo ostala le cenzura: četudi bi bili slovenski ponudniki interneta prisiljeni v odklop dostopa do nekaterih strani, obstajajo učinkoviti in zakoniti tehnični načini, kako te pregrade obiti. In če dostopa do spletnih igralnic pravzaprav sploh ne bo mogoče preprečiti, tako, ko se pred leti ni dalo povsem preprečiti do takrat vroče spletne strani udba.net, kakšen je pravzaprav namen te na novo uzakonjene cenzure, se sprašujejo.

Zakon je sprejet, v veljavo stopi konec meseca Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, ki vsebuje omenjena sporna določila, je bil objavljen v Uradnem listu v petek, 12. februarja, in bo stopil v veljavo petnajsti dan po objavi. Internetni ponudniki so s tem zakonom pravzaprav dobili nalogo spremljanja prometa uporabnikov in to tudi s tehnološko zelo invazivnimi posegi in tehnologijami, saj bodo morali dostop do strani tujih ponudnikov spletnega igralništva ugotavljati in tudi onemogočati. Kazni v višini od 7.500 do 52.000 evrov jih bodo gotovo prepričale, da bodo pri izvajanju odločb nadzornega organa učinkoviti, čeprav bodo pri tem prikrajšane tudi druge možnosti uporabnika in ne le dostop do za zakon o igrah na srečo spornih strani.

Nasprotujoči si zakoni A te odločbe bodo obenem v nasprotju z 9. členom Zakona o elektronskem poslovanju na trgu, ki določa, da le odredba sodišča ustavi ali omeji določeno vrsto prenosa podatkov. Namesto da bi ponudnikom interneta prepovedali vpogled v promet uporabnikov, jim spremenjen zakon o igrah na srečo vlogo policista in represivnega organa pravzaprav vsiljuje, tožijo v civilni pobudi, kjer so obenem neprijetno presenečeni nad zelo mlačnim odzivom javnosti nad tem odvzemom pravic in svobod.

Pooblaščenka: Prikrajšani bodo uporabniki in ne kršitelji Neskladnost spornih sprememb zakona o igrah na srečo z Ustavo in zakonom o elektronskem poslovanju na trgu je v svojem neobveznem mnenju ugotovila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Čeprav avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, pooblaščenka opozarja, da mora javni interes – družbena korist, ki jo kot tako opredeljuje zakon, segati dlje od zaščite poslovnega položaja tistih organizatorjev iger na srečo, ki že imajo koncesijo Vlade RS.

Kot še posebej sporno Informacijski pooblaščenec izpostavlja dejstvo, da naj bi bili zaradi domnevno nezakonitega prirejanja iger na srečo prek spleta prikrajšani posamezniki, ki ne bi imeli možnosti (četudi zgolj iz radovednosti) dostopati do določenih spletnih strani, in ne organizatorji iger, ki naj bi dejansko kršili zakon.

Turk: Carinarnice na povezavah v tujino Podobno kot DARS ne odgovarja za tovor, ki je naložen na tovornjakih na naših avtocestah, se nima ponudnik interneta kaj ukvarjati z vsebino prometa, ki ga posreduje, je v svojem blogu zapisal dr. Žiga Turk, nekdanji minister za razvoj, ki opozarja, da določbe za postavitev tehnične prisluškovalne infrastrukture odpirajo tudi skušnjavo, da se posluša še vse kaj drugega: "Naj v zakon napišejo, da je državljanom Republike Slovenije prepovedano sodelovati v igrah na srečo, ki jih ne prirejajo organizatorji s slovensko koncesijo, ali pa naj država sama postavi ′carinarnice′ na telekomunikacijskih povezavah v tujino in opazuje svoj prosti pad na indeksih svobode govora, človekovih pravic in kakovosti poslovnega okolja."