Referendum – da ali ne?

Zdaj naj bi bila na stežaj odprta vrata ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Pa se bo to zares že kmalu tudi zgodilo, ali bo arbitražni sporazum moral počakati še na referendumski preizkus? Predsednik vlade Borut Pahor se je po odločitvi ustavnih sodnikov skupaj s koalicijo odločil, da predhodni referendum, ki so ga napovedali ob vložitvi zahteve za ustavno presojo, zdaj ni več potreben. Čeprav tudi v SD-ju nekateri še vedno menijo, da je referendum dobrodošel in potreben. Zakaj se je predsednik vlade Borut Pahor tako odločil? Gre morda za taktičen umik, s katerim Pahor referendumsko žogico pošilja opoziciji? Za SLS arbitražni sporazum nedopusten in škodljiv Za ljudsko stranko je namreč arbitražni sporazum nedopusten in škodljiv, zato obžalujejo, da se Ustavno sodišče ni spustilo v obravnavo same primernosti sporazuma. V nacionalni stranki pa menijo, da je Ustavno sodišče očitno ocenilo, da je meja med državama že določena na podlagi mednarodnega prava. Največja opozicijska stranka pa vsaj uradno še nima stališča, ga bodo pa danes zagotovo predstavili javnosti.

Kavčič: Vprašanje referendum – da ali ne povsem politično vprašanje

Odločba Ustavnih sodnikov ni pustila ravnodušnih niti pravnih strokovnjakov. Prof. dr. Igor Kavčič z ljubljanske Pravne fakultete poudarja, da je vprašanje referendum – da ali ne povsem politično vprašanje. Po njegovem je neprimerno, da bi državljani na referendumu odločali o vprašanju meje. Ne razume pa, zakaj se je vlada odločila, da zdaj ne uporabi predhodnega posvetovalnega referenduma, ki ga je napovedala. Eno je vprašanje ustavnosti arbitražnega sporazuma, nekaj povsem drugega pa je vprašanje njegove primernosti. Zato je za vlado, če ne bo posvetovalnega referenduma, veliko večje tveganje, da se ji zgodi naknadni zakonodajni referendum, ki pa je seveda obvezujoč. Nekdanji ustavni sodnik prof. dr. Lojze Ude meni, da je referendum primeren – seveda predhodni posvetovalni referendum. Potem bi morale tudi parlamentarne stranke slediti volji državljanov, izraženi na takšnem referendumu. Glede referenduma je zelo skeptičen dr. Marko Pavliha, in sicer iz dveh razlogov: zaradi cene referenduma, stal bi okoli 4 milijone evrov, za povrh pa je ljudi težko obremenjevati s problematiko arbitražnega sporazuma. Čeprav je tudi res, da smo imeli v Sloveniji organiziranih že veliko referendumov za manj pomembne teme. Če že referendum, potem se dr. Marko Pavliha strinja s predsednikom države – primernejši je torej posvetovalni referendum, ki bi poslancem pokazal, kakšna je volja ljudstva glede reševanja mejnih vprašanj s Hrvaško z arbitražo!

Ude: Ker doslej meje med državama ni bilo?

Odločitev ustavnih sodnikov po mnenju pravnih strokovnjakov tudi ni dala povsem nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali je treba arbitražni sporazum ratificirati z dvotretjinsko ali navadno večino. Dr. Lojze Ude meni, da je Ustavno sodišče zapisalo, da bo arbitraža originarno določila mejo, zato lahko to razumemo, da doslej meje med državama ni bilo. Če je pa tako, lahko s tega potegnemo sklep, da mora biti pooblastilo arbitraži izglasovano na tak način, kot bi bila sicer sprejeta odločitev o meji med državama, če bi se sosednji državi neposredno dogovorili, skratka z dvotretjinsko večino v parlamentu. Politiki v to smer očitno še niso razmišljali, pa bi vsekakor bilo dobro, če bi začeli!

Pavliha: Ustavno sodišče se je zelo diplomatsko izognilo odgovoru Tudi dr. Marko Pavliha meni, da se je Ustavno sodišče zelo diplomatsko izognilo odgovoru, ali je potrebna dvotretjinska večina pri ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Vendar je konkretno v 63. točki državni zbor opozorilo, naj vendar le pretehta možnost, da bi spremenil ustavo že predhodno, zato da kasnejši zakoni, ki bodo sprejeti na podlagi arbitražne odločbe ne bodo v nasprotju z ustavo. In na ta način je Ustavno sodišče pravzaprav okoli vogala opozorilo, da bi bilo vseeno dobro doseči dvotretjinsko večino pri ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Odločitev Ustavnega sodišča je vsekakor dobrodošla, nikakor pa ni razrešila vseh dilem glede arbitražnega sporazuma. Zdaj je žogica spet na strani vlade in političnih strank!