Računsko sodišče: Socialno varstveni programi ne pokrivajo vseh potreb

"Ministrstvo mora večjo pozornost nameniti razvoju drugih storitev, predvsem pomoči v domačem okolju," meni predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

Kot je na novinarski konferenci poudaril Šoltes, socialno varstveni programi oziroma storitve ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ne pokrivajo vseh potreb, poleg tega pa obstoječa mreža storitev vsem upravičencem ne zagotavlja enakih možnosti vključevanja glede na kraj, v katerem bivajo.

Velik razkorak med kapacitetami in potrebami

Pri tem predsednik računskega sodišča izpostavlja velik razkorak med dejanskimi kapacitetami socialno varstvenih storitev in potrebami. "Četudi bo ministrstvo doseglo cilje iz resolucije o 5-odstotni vključenosti upravičencev, starih nad 65 let, v domove za starejše občane oziroma zagotovilo do konca leta 2010 približno 17 tisoč mest, to ne bo zadostilo obstoječemu povpraševanju," je pojasnil Šoltes.

Po njegovih besedah je na sprejem v institucionalno varstvo starejših, kjer je vseh razpoložljivih 14.242 mest polno zasedenih, septembra 2007 čakalo 12.293 posameznikov.

Velike razlike med statističnimi regijami

"Iz podatkov, ki so v poročilu navedeni za posamezne vrste storitev, je razvidno, da ministrstvo ne vodi svojih podatkovnih zbirk, ki bi omogočale sprotno spremljanje in primerjanje stanja," je poudaril predsednik računskega sodišča. Po mnenju računskega sodišča obstaja tveganje, da ministrstvo ne bo v celoti doseglo cilja iz resolucije o enakih možnostih vključevanja v posamezne socialno varstvene programe, saj so razlike v ponudbi po posameznih statističnih regijah velike.

Brez strategije Po Šoltesovih besedah ministrstvo za delo tudi na področju informiranja potencialnih uporabnikov storitev varstva in nege drugih nima izdelane strategije z jasno določenimi cilji, prav tako pa ne spremlja sistematično informiranosti javnosti o ponudbi socialno varstvenih storitev.

Ministrstvo bi lahko storilo več z boljšim informiranjem

"Informiranost javnosti je boljša glede institucionalnih oblik socialnega varstva," je izpostavil Šoltes. Kot ocenjuje, bi ministrstvo lahko z boljšim informiranjem ter nadaljnjim razvojem oblik pomoči na domu vsaj delno preusmerilo interes z institucionalnega varstva na druge oblike storitev, glede na to, da so cene različnih storitev za uporabnika primerljive.

Predsednik računskega sodišča je še poudaril, da se potrebe upravičencev ne odražajo v državnem proračunu oziroma proračunu ministrstva. "Iz predloga zaključnega računa proračuna ministrstva za leto 2006 niso razvidne usmeritve in cilji strategije na področju socialnega varstva tistih, ki potrebujejo varstvo in nego drugih," je dejal.

Predlog računskega sodišča

Računsko sodišče tako ministrstvu predlaga, da v prihodnje spodbuja oblike neformalne pomoči, predvsem pomoči na domu, širjenje kapacitet oskrbovanih stanovanj ter t.i. domov za upokojence. Ministrstvu predlagajo še, da načrtno in celovito informira širšo javnost glede možnosti izbire socialno varstvenih storitev ter natančneje preuči cene posameznih oblik socialno varstvenih storitev.

Kot poudarja Šoltes, je pri teh projektih potrebna tudi informiranost zasebnega sektorja o možnosti sodelovanja z državo. "Državni proračun je omejen, zato je pri teh projektih treba najti druge oblike sodelovanja. Zavedamo se, da je sicer težko najti toliko kapacitet, da bi pokrivale vse povpraševanje," je poudaril.

Obenem je izpostavil, da se ministrstvo zaveda dejanskega stanja na področju socialno varstvenih storite ter da so pri reviziji dobro sodelovali.