Programi niso nepomembni, ljudje so pomembnejši

Njegova nekdanja stranka LDS tone in tone ... V politiki se zdaj še ne vidi. Na vprašanje, ali ostaja zunaj aktualnih političnih dogajanj, pa odgovarja: "Ne, politika me uporablja po potrebi, tudi zato, da me drži zunaj svojega prostora!"

LDS zelo zelo slabo kažejo javnomnenjske ankete ... Kaj je temu botrovalo? Po desetletjih lahko LDS, ki je soustvarjala novejšo slovensko zgodovino, zrasla je na temeljih nekdanje ZSMS, ostane celo pred parlamentarnim pragom?

LDS je začela padati po tem, ko jo je zapustil Janez Drnovšek. Iz pragmatične stranke je nastalo lovišče Gregorja Golobiča in ko se mu je stranka po porazu na volitvah uprla, jo je razbil z nastankom Zaresa. K temu je veliko prispeval samooklicani boter slovenske "levice" Milan Kučan, ki je tako vehementno podprl projekt Mira Senice, ki je svojo partnerico lansiral v politiko. Po vseh aferah Katarine Kresal je bil lanski izredni kongres LDS, ki je neuspešno skušal zamenjati Katarino Kresal, še priložnost za rehabilitacijo stranke. Žal manjšini ni uspelo. Tudi timing ni bil slab. Prazen prostor, ki je s fiaskom trojčka postajal vse večji, še ni imel alternativ. LDS bi ga lahko s spremembo na kongresu morda delno zapolnila. Zdaj so ga drugi. Bili ste član LDS ... Vam je žal, kaj se dogaja z vašo nekdanjo stranko?

Je, ampak tudi v politiki stranke nastajajo in propadajo, se spreminjajo, posodabljajo, ostajajo za časom ali niso sposobne odgovoriti na njegove zahteve. LDS odhaja v zgodovino. Težko se bo prebila v parlament, zagotovo pa ne bo več pomembna stranka.

Po koncu Drnovškove ere je zaradi različnih interesov v stranki LDS in pomanjkanja liderja, ki bi znal premoščati te razlike, stranka prešla svoj zenit. Moram reči, da je tudi mene presenetilo, kako hitro se je to zgodilo. Pred letom 2008 so nam sporočali, da Katarina Kresal predstavlja rešitev za LDS in na nek način za Slovenijo. Nekateri so jo videli celo na premierskem stolčku. Toda to se je le zdelo.

Lani spomladi sem na proslavi osamosvojitve v Ivančni Gorici opozoril na njene nedemokratične in celo nezakonite metode. Takrat je večina odmahnila z roko, češ da sem ji gorak zaradi tega, ker me je policija aretirala in začela preiskavo na podlagi Jankovićeve ovadbe. Kmalu po tem so izbruhnile afere, ki so Kresalovo potiskale ne samo v blato, ampak celo v podzemlje. Tudi Milan Kučan je podčrtal, da Katarini Kresal strežejo po političnem življenju zaradi tega, ker je "političarka novega kova". Istočasno je bila stranka, čeprav še vedno z nekaterimi zvenečimi imeni, znotraj popolnoma impotentna. Nikogar ni bilo, ki bi se bil sposoben soočiti s Katarino Kresal. Z današnjega zornega kota se še bolj vidi, da je bil to edini način, da se stranko reši.

Kako gledate na aktualni politični trenutek v Sloveniji? Veliko novih obrazov, pa precej podobnosti v programih ... Se vam ne zdi?

Prav veliko novih obrazov ne vidim, res ne. Ne Virant, ne Janković, ne Hanžek niso novi obrazi. Vse poznamo, resda iz drugih zgodb, a vseeno, bili so in so v politiki, le njihove ambicije so postale večje in to je novo. Zaslutili so svojo priložnost in se pognali v volilno tekmo.

Na eni strani jih žene gol boj za obstanek, kot recimo Jankovića. Ljudje okoli njega odkrito govorijo, da se je preprosto moral zaščititi z vstopom v volilno tekmo.

V tem je morda edina res prepoznavna podobnost z Berlusconijem. Ne ščiti le "familije", sebe in svojih sinov, sem spada tudi vso omrežje Milana Kučana. Da se je moral zateči k Jankoviću in se odreči SD, ki ga je tako goreče ljubila desetletja, mora biti res težko. Če Jankoviću uspe na volitvah, bo le utrdil jez pred spremembami, ki so sicer nujne. To bo Slovenijo še bolj oddaljilo od modernih trendov. Res je čas, da protagoniste te politike odložimo v ropotarnico zgodovine.

Na drugi strani gre za lucidno oceno o praznem prostoru in obenem prehitra sklepanja, da je s tradicionalnimi strankami že konec. Oboje pa le delno drži. Prazen prostor sicer obstaja, ni pa tako velik, kot se je nekaterim zdelo. Ankete to kažejo recimo pri napovedi uspeha Hanžkove iniciative. Tradicionalne stranke so res v krizi. LDS odhaja, a SD se pobira, razkol v ZZB NOV, ki ga je povzročila Stanovnikova podpora Jankoviću, vzpostavlja pomemben del njenega zaledja nazaj. SDS pa je daleč pred obema in računanje na nek nov veliki pok in anatemiziranje Janeza Janše se očitno ne bo izšlo. Tisti, ki "strašijo" z njim, nam le govorijo, da demokracija zanje velja le, če na volitvah zmagajo sami.

Kar nekaj novih nestrankarskih idej oziroma gibanj se je pojavilo, javnomnenjske ankete pa kažejo, da ne bodo dosegla parlamentarnega praga.

Da, res, nestrankarska gibanja, tudi ta niso prav s svežimi obrazi, ne morejo v tako kratkem času, razen če ne gre za res izjemne družbene okoliščine, poseči v sam vrh slovenske politike. Vendar pa lahko kriza, če ji ne bomo kos, prinese razvoj, ko to ne bo več nemogoče.

Na koncu je vedno tako, tudi zaradi volilnega sistema, da ljudje volijo najpomembnejše strankarske ali nestrankarske ljudi, manj pa programe.

Programi niso nepomembni, ljudje so pomembnejši.

Kateri program vam je najbližji, če sploh?

Tako kot sem rekel, stvar je lahko dobro napisana, če ni ljudi, ki najprej verjamejo vanjo in jo znajo uveljaviti, ni nič. Drnovšek ni bil ljubitelj programov. Imel pa je občutek za uravnoteženost, znal je usklajevati različne interese in premoščati razlike. Včasih je šel v iskanju kompromisov celo predaleč, del tega plačujemo v tej krizi. Janković pa v debati, ki vre od opozarjanja na izjemnost krize, mirno izjavi, da ga zanima samo premierski položaj! Kot bi nam govoril, da ga usoda države sicer ne zanima. Kaj mu bo še tako dober program, če ga je pripravljen zavreči takoj, ko ne bo premier? In kako naj mu verjamemo? Saj ga je pripravljen tudi sicer pozabiti, ker je izključujoč. Ne bo sodeloval z Janšo, pravi, češ da eno govori, drugo dela. In to pravi on, ki mu je Požar naštel pet trditev, ki jih je mirno snedel, to, da ga politika ne zanima, recimo.

Gregor Virant je na drugi strani hitro dobil zelo poučno lekcijo, da slovenska politika ni predavanje makedonski administraciji in računanje uradniških plač, ampak zverinjak, v katerem se spopadajo realni interesi.

Janeza Janšo nekateri že vidijo v sedlu bodočega mandatarja. Je za vas on prava izbira?

Je, je izkušen državnik, mednarodno uveljavljen, s kilometrino, ki ji ne manjka kriznih strmin in ovinkov. Želel bi, da bi imel srečno roko z ekipo. Koalicijske možnosti, ki se kažejo, mi govorijo, da utegne vendarle sestaviti pravo moštvo za spopad s krizo.

Slovenija vse bolj tone, gospodarstvo je vse bolj nekonkurenčno, zadolženost je že precej kritična, nekateri ekonomisti pravijo, da se nam obeta celo grški scenarij?

Preboj psihološke meje pri donosnosti na naše obveznice in padci ratingov bank govorijo o tem, kako nas vidi okolje, od katerega smo gospodarsko povsem odvisni. Zadolženost postaja kritična, res je. Še bolj pa prihaja do izraza tam, kjer so bila kreditna sredstva slabo porabljena in niso generirala ne rasti, ne zaposlovanja, ne dodane vrednosti, ne utrjevanja tržnega položaja podjetij. In če so šli krediti za lastniško konsolidacijo obenem, potem je jasno, da v razmerah, ko je bil padec vrednosti po letu 2007 v Sloveniji drugi največji v EU, kot sem zadnjič nekje prebral, ni veliko obetov, da se bomo zlahka izvlekli. Temu je treba dodati še politično motivirano ravnanje bank, ki je nekatera dobra podjetja potisnila na rob stečaja samo zaradi ljudi, ki so jih vodili, ter ambicije neke plenilske elite blizu trojčka, ki je zaslutil priložnost s prodajami. Istrabenz je tipičen primer, bančne vire je porabil za razvoj in ne za lastniško konsolidacijo, potreboval je le malo več časa in sam bi rešil svoje probleme. Ne, celo prisilni upravitelj sam je lobiral za stečaj, mudilo se je prodajati Drogo Kolinsko.

Brez konsenza ne bo šlo? Se vam ne zdi, da bi bilo za Slovenijo najboljše, da bi dobila vlado narodne enotnosti, ki bi prebrodila krizne čeri?

Potrebnega bo veliko sodelovanja. Vendarle se že zdaj kaže, da bo s tem težko, če je druga stranka po zadnjih javnomnenjskih raziskavah napovedala politiko izključevanja in nesodelovanja. Delitev na leve in desne, naše in vaše tudi v gospodarstvu jasno kaže, da je preživeta ...

Ne, dokler je država tako zelo vključena v vodenje podjetij, bo delitev na naše in vaše prisotna. Za temi delitvami so povsem praktični, lukrativni interesi in veliko manj ideološka razlikovanja. Mar tega ni jasno videti prav zdaj, ko so v paradržavne sklade, regulatorje in nekatera podjetja vstopili mladi člani YES, ki odkrito govorijo, da je prišel čas za njihov kos mesa in se tako tudi obnašajo? Se še vedno ne vidite v politiki?

Ne, najprej moram rešiti svoje probleme, ki so nastali po tem, ko me je Zoran Janković ovadil in se me je lotila policija, ki jo je usmerjal Jevšek, ta pa zdaj kot mlad upokojenec kandidira na listi LDS.

Kaj pa prihodnje leto, vas predsedniško mesto v državi tudi ne zanima?

Kot sem rekel, "first come first".

Ostajate zunaj aktualnih političnih dogajanj ...

Ne, politika me uporablja po potrebi, tudi zato, da me drži zunaj svojega prostora. Dolži me najemanja tajkunskih kreditov, pa nisem vzel niti evra za lastniško konsolidacijo Istrabenza in niti evra iz Istrabenza samega. Uvršča me na liste grobarjev podjetij in delavstva, pa vsa podjetja dobro delajo tudi v krizi in nihče ni ostal brez službe ali celo plače. Še več, banke bodo stoodstotno poplačane. Mi pokažete veliko podjetje, ki ga je padec vrednosti potisnil v dolžniško krizo in se lahko primerja s podjetjem, ki sem ga vodil?

Ostajam torej znotraj političnih dogajanj. Dokler bo politika ljudi slepila le s temi tajkunskimi zgodbami, kot so včasih komunisti za vse dolžili kulake in meščansko desnico, in dokler bodo ljudje temu nasedali in kot včasih na vaškem trgu čakali, da pride komunizem, bo s tem tudi nadaljevala.