Prodano življenje

To je le majhen odlomek pretresljive življenjske zgodbe danes 25 let stare tako imenovane Valentine, ki se je rodila v Sloveniji, a je ožigosana z vsemi zgoraj naštetimi "nalepkami", manjka le žrtev nasilja v družini. Njena zgodba, ki je žal le ena od mnogih, je zapisana v knjigi z naslovom Prodano življenje avtorice Katjuše Popović, sicer predsednice Društva Ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi. Knjiga, ki jo je v samozaložbi izdalo omenjeno društvo, govori, kot so še nadalje stopnjevali in zapisali organizatorji novinarske konference ob njenem izidu, "o deklici, ženski, materi, ki je bila rojena, izbrisana, bežeča, vrnjena, prodana, kupljena, skrita … o osebi, ki je bila nameščena v varnem prostoru Društva Ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi." Takšne zgodbe se dogajajo tudi v naši državi Katarina Meden, predsednica društva Mozaik, ki se že vrsto let zavzema za otroke, ki imajo manj možnosti v družbi in prihajajo iz socialno ogroženih okolij, pri svojem delu pa se intenzivno osredotoča na romske otroke, je ob predstavitvi knjige dejala, da pravzaprav ni brala knjige, temveč življenje otrok, s katerimi dela. "Od leta 2004 nam otroci pripovedujejo o romskih običajih in njihovi kulturi. Govorila sem jim, da prodaja človeškega telesa v državi, kot je Slovenija, ni možna. In vendar se nam je zgodila leta 2010. Čeprav smo obvestili vse inštitucije in vso strokovno javnost, ki naj bi zaščitila otroka in mu omogočila varno življenje, je bil ta prodan. Tožilka, ki nas je poklicala, je zahtevala pet prič, ki lahko potrdijo našo zgodbo, čeprav smo imeli dokumentirano celotno poroko z velikim številom fotografij na spletu. Očitno šteje le moč, moč tistih, ki imajo denar in si lahko privoščijo kupovanje, tudi človeškega telesa. Takšne zgodbe se torej ne dogajajo samo tujcem, temveč tudi v naši državi." Dvojna merila otrokom ne omogočajo enakovrednega življenja Vse to pa se po besedah Medenove dogaja pred očmi učiteljev, socialnih delavk, tožilstva oziroma vseh nas. "Vseh tistih, ki hodimo mimo teh ljudi, ki pred napisi Pozdravljena, ženin in nevesta in fotografijami 13 oziroma 14 let starih otrok skomignemo z rameni in si rečemo: 'Po vsej verjetnosti so to njihovi običaji in kultura.' Tudi naši običaji in kultura so včasih dovoljevali, da so bili otroci v razredu tepeni, pa tega danes ni več. Imamo dvojna merila, ki otrokom ne omogočajo enakovrednega življenja, predvsem pa jih ožigosajo že na samem začetku," je slikovita in odločna Medenova. Dodala je še, da bi bila zelo vesela, če zgodbe iz te knjige ne bi doživel noben otrok več. Tradicije in običaje je včasih težko razumeti Po besedah veleposlanika Kraljevine Nizozemske, ki je sofinancirala izid knjige, Josa Douma, so takšne zgodbe, kot je zapisana v tej knjigi, tudi del nizozemske realnosti, ki je pogosto ciljna dežela trgovcev z ljudmi, za razliko od Slovenije, ki je v glavnem tranzitna. "Tudi mi imamo družbene skupnosti, katerih tradicijo in običaje je včasih težko razumeti, saj so lahko mnogokrat tudi škodljivi za posamezne pripadnike te skupnosti." Zato je ob tej priložnosti pozval k sodelovanju oziroma čim tesnejšemu povezovanju na vseh ravneh pri ozaveščanju in boju proti tovrstnemu nasilju in kriminalu. Nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki je v svojem mandatu uredila status izbrisanih in naredila veliko v boju proti nasilju nad ženskami in v družini, pa je ob tej priložnosti izpostavila, da je seveda veliko lažje, če problemov ne vidimo, saj nas potem ne bolijo, oziroma ne slišimo, ker se nam potem z njimi ni treba ukvarjati. "Tako je lažje, saj potem ni ljudi, ki so morali zapustiti našo državo, ni ljudi, ki so svoja življenja izgubili, ni ljudi, ki so mladost preživeli daleč od staršev, ni pretepenih žensk in še mnogo drugih problemov. Ampak k sreči država ni le državni aparat, temveč tudi družba, nevladne organizacije, ki si ne zatiskajo oči pred problemi, ki znajo poslušati in pomagati." In takšno je po njenih besedah tudi Društvo Ključ. Avtorica knjige Katjuša Popović že od leta 1996 dela na področju boja z ljudmi in je drugi del knjige Prodano življenje, ki je izšla v 1500 izvodih, namenila strokovnim razlagam. Te naj bi bralkam in bralcem pomagale razumeti pojave, kot so azilni postopek ali na primer izbrisani, ter to, "zakaj se je junakinja zgodbe odzvala tako, kot se je, ali pa katerakoli druga oseba oziroma inštitucija, ki se pojavlja v tekstu".