Priporočili EK: Pokojninska reforma in zaposlovanje mladih

Bruselj Sloveniji priporoča dvoje: država mora okrepiti reformo pokojninskega sistema ter spodbuditi aktivno staranje s poudarkom na večji zaposlenosti starejših delavcev, po drugi strani pa mora storiti več za prožnejši trg dela z učinkovitimi storitvami na področju zaposlovanja, predvsem s poudarkom na mladih. Priporočili torej ostajata enaki kot lani, le da se je drugemu priporočilu dodalo še zaposlovanje mladih, so pojasnili v Bruslju. Sicer pa so področja, katerim mora država posvetiti dodatno pozornost, še učinkovita raziskovalna in inovacijska strategija, izboljšanje konkurence na področju storitev, izboljšanje izvajanja ukrepov energetske učinkovitosti ter izvedba ambicioznega načrta za okrepljeno sodelovanje med izobraževalnim sistemom in trgom dela.

Zaposlovanje mladih prestavljeno med glavno priporočilo

Bruselj je ob tem umaknil področja, kjer dodatni napori zaenkrat niso več potrebni. To so predvsem pravice intelektualne lastnine, zagon podjetij, okrepitev vloge Službe za razvoj ter Tehnološke agencije Slovenije. Med temi področji je bilo tudi zaposlovanje mladih, ki je bilo sedaj prestavljeno med glavno priporočilo Sloveniji.

Dober napredek pri izvajanju reform, a nadaljni napori so nujni Analiza Slovenije je sicer sestavljena iz splošne ocene, ocene po posameznih področjih - makroekonomske in mikroekonomske politike ter politika zaposlovanja. Splošna ocena poudarja, da je slovensko gospodarstvo v zadnjem desetletju izrazito raslo, da pa se je letos tudi občutno povišala inflacija.

Kljub temu, da je brezposelnost nizka, strukturni izzivi ostajajo. Za Slovenijo se ugotavlja "dober napredek" pri izvajanju nacionalnega programa reform. Slovenija se je sicer soočila s ključnimi problemi, a precejšnji nadaljnji napori so nujni, poudarjajo v Bruslju.

Skrb glede rigidnosti proračuna ostaja Na področju makroekonomske politike je zaznati dober napredek. Slovenija je uspešno uvedla evro, davčna reforma je zmanjšala fiskalni pritisk na delo in kapital ter izboljšala kakovost javnih prihodkov. Skrb pa ostaja glede rigidnost proračuna, ker je premalo prostora za aktivnosti, ki spodbujajo rast. Dogovor o plačah v javnem sektorju po mnenju komisija pomeni tveganje tako za fiskalno konsolidacijo kot tudi cenovno stabilnost, torej inflacijo.

Letos brez dodatnih ukrepov za večjo stabilnost pokojninskega sistema

Eno izmed dveh priporočil se v tem okviru nanaša na reformo pokojninskega sistema ter spodbujanje aktivnega staranja. Poročilo poudarja, da država v letošnjem letu ni uvedla dodatnih ukrepov za večjo stabilnost na področju pokojninskega sistema, čeprav pričakovani višji izdatki v povezavi s starostjo ogrožajo dolgoročno vzdržnost javnih financ. V splošnem je napredek v povezavi z lanskoletnim priporočilom "omejen", ugotavlja poročilo.

EK opozarja na nenavaden porast cen v letošnjem letu Na področju mikroekonomskih politik je Slovenija napravila določen napredek. Izvoz je po eni strani rasel, manj uspeha je bilo pri tujih neposrednih investicijah v Slovenijo. Na tem mestu komisija tudi opozarja na konkurenco in nenavaden porast cen v letošnjem letu. Dober napredek je videti pri zmanjševanju administrativnih bremen, manj pa pri vlaganju v raziskave in razvoj.

Slovenija si je sicer postavila cilj, da bodo njene investicije v raziskave in razvoj do leta 2010 znašale tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), a zadnjih pet let ostajajo na ravni odstotka in pol BDP. Problematično je po mnenju Bruslja tudi doseganje ciljev energetske učinkovitosti ter zniževanja izpustov CO2.

Zavod za zaposlovanje ne deluje dovolj učinkovito Na področju zaposlovanja je Slovenija okrepila politiko iskanja zaposlitve ter zaostrila pogoje pridobivanja socialne pomoči, nadalje ugotavlja Bruselj, a zaveze glede prožne varnosti na trgu delovne sile ostajajo neizpolnjene. Zavod za zaposlovanje ne deluje dovolj učinkovito, zato so potrebna dodatna prizadevanja za okrepitev storitev iskanja službe, sploh za tiste z najmanj možnostmi.

Univerzitetno izobraženi mladi do prve zaposlitve v šestih mesecih Potrebna je tudi boljša povezava med izobraževalnim sistemom ter trgom dela, da bi mladim pomagali najti prvo zaposlitev. Slovenija si je postavila cilj, da je treba univerzitetno izobraženim mladim prvo zaposlitev najti najkasneje v šestih mesecih, vendar ostaja nejasno, če je ta cilj dosežen, poudarjajo v Bruslju. Komisija sicer ukrepe, kot so štipendiranje, reforma poklicnega in visokega šolstva, smatra za primerne.

Nadaljnji ukrepi bodo nujni glede prožne varnosti, saj ni dovolj poudarka na že zaposlenih v primerjavi s tistimi, ki niso na trgu dela. Napredka tudi ni pri vključevanju študentskega dela v redno delo, zato ostaja nevarnost, da bo segmentacija na trgu dela ostala in vplivala predvsem na mlade.

Turk: Priporočili sta dobrodošla spodbuda reformnim procesom

Minister za razvoj Žiga Turk in nacionalni koordinator za lizbonsko strategijo je ocenil, da so priporočila Evropske komisije Sloveniji "dobrodošla spodbuda reformnim procesom v Sloveniji", so sporočili iz službe vlade za razvoj.

Glede bolj prožnega trga dela na službi vlade za razvoj poudarjajo, da je prožna varnost osnovni pristop pri izvajanju reform na področju trga dela in da je Slovenija na tem področju dosegla konsenz med socialnimi partnerji, "ki bo prinesel določeno stopnjo ravnotežja med fleksibilnostjo in varnostjo zaposlitve". "Sprejete spremembe delovno pravne zakonodaje bodo vodile v večjo notranjo mobilnost, učinkovitost združevanja povpraševanja in ponudbe po delu, spodbujanje fleksibilnih oblik in organizacije dela, aktivnejšo vlogo zavoda za zaposlovanje pri iskanju zaposlitev v času odpovednih rokov," so prepričani v službi vlade za razvoj.

Zakonski predlogi k spremembi pokojninskega sistema Glede javno-finančnih izzivov, povezanih z demografskimi spremembami, aktivnim staranjem in zaposlovanjem starejših pa navajajo, da je Slovenija v ta namen sicer pripravila zakonske predloge k spremembi pokojninskega sistema in dolgotrajne oskrbe, pripravlja pa tudi strategijo aktivnega staranja. "Tako kot pri delovno pravni zakonodaji, tudi na tem področju iščemo konsenz med vsemi partnerji. Kljub vsemu pa je potrebno poudariti, da ne gre za kratkoročne probleme, da delež pokojnin v bruto domačem proizvodu pada in da obstoječa pokojninska reforma še prinaša pozitivne učinke," zatrjujejo. Kot dodajajo, okoli 15 odstotkov zaposlenih, starih med 50 in 69 let, že dosega pogoje za upokojitev in kljub temu ostajajo zaposleni, kar je posledica sistema bonusov in malusov reforme iz leta 2000.