"Pri zdravstvenem zavarovanju se vidi, da smo opravilno nesposobni"

V okviru pobud za reformo zdravstvenega sistema večkrat slišimo, da bi se morala obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje združiti pod enotno streho. Kritiki zdajšnjega sistema zdravstvenega zavarovanja opozarjajo, da se sredstva, vplačana v dopolnilno zavarovanje, ne vračajo k pacientu, torej v sistem javnega zdravstva, ampak končajo drugje. Na tej točki je njihov prst uperjen v zavarovalnice, ki naj bi ravno na rovaš omenjenih sredstev kovale ogromne dobičke. Po zdajšnjem sistemu izginja solidarnost med revnimi in bogatimi Za spremembo zdajšnjega sistema zdravstvenega zavarovanja se zavzemajo tudi v Iniciativi zdravnikov. V skupini med drugim opozarjajo, da zdajšnji sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi enotnih premij zmanjšuje solidarnost med revnimi in bogatimi, da zavarovancem, ki ne plačujejo premije za dodatno zavarovanje, omogoča le delno izrabo zdravstvenih storitev in ne polne ter da je sistem zaradi nižanja deleža obveznega zavarovanja v ceni storitve naravnan tako, da povečuje preveliko izrabo zdravstvenih storitev in daje napačne spodbude razvoju. V iniciativi svarijo tudi pred tem, da zdajšnji sistem zavarovalnice spodbuja k pošiljanju pacientov na zdravljenje v tujino, s čimer le še povečujejo svoj dobiček. Slovenski sistem v Evropi redkost Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju opredeljeno kot javni interes države, ki se izvaja po načelih vzajemnosti med vsemi zavarovanci in skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem predstavlja del socialne varnosti oseb, ki jo določa zakon. Vendar pa sistem zdravstvenega zavarovanja, kakršnega imamo v Sloveniji, drugod po Evropi redko najdemo. Podoben sistem ima recimo Francija, medtem ko imajo države, kot so Nemčija, Belgija ali Nizozemska, sistem delitve na obvezno in dodatno, in ne na obvezno in dopolnilno zavarovanje. Dopolnilno zavarovanje omejuje dostop do obveznega Razlika med sistemoma je bistvena. Pri nas dopolnilno zdravstveno zavarovanje le doplačuje storitve, do katerih dostopamo prek osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Če torej nekdo ne plačuje premije za dopolnilno zavarovanje, je njegov dostop do tistega dela pravic, ki mu jih zagotavlja osnovno zavarovanje, okrnjen. Številni zaradi tega opozarjajo, da doplačila do polne vrednosti, ki jih krije dopolnilno zavarovanje, omejujejo dostop do pravic iz osnovnega zavarovanja. Enoten prispevek za enotno zavarovanje Pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki jih danes krijeta osnovno in dopolnilno zavarovanje, bi morale biti zato združene pod enotnim zavarovanjem, pravijo zagovorniki prenove sistema zdravstvenega zavarovanja. Dodajajo, da bi morali obvezno zavarovanje jasno ločiti od drugih, tržnih kategorij zavarovanja, krito pa bi moralo biti iz enotnega prispevka. Takšno osnovno zavarovanje bi lahko ponujalo tudi več zavarovalnic. V prid združitvi osnovnega in dopolnilnega zavarovanja pod eno streho govorijo tudi javnofinančni razlogi, zatrjujejo zagovorniki omenjenega koncepta. Ker bi se približno 400 milijonov evrov, kolikor jih zavarovalnice ta hip poberejo s premijami, prelilo v višji prispevek za osnovno zavarovanje, s tem pa bi odpadli zdajšnji administrativni stroški, ki po ocenah znašajo približno 60 milijonov evrov, bi bil tak sistem ugodnejši tudi z vidika kupne moči posameznika. Če bi vzpostavili takšen sistem, bi zdajšnje dopolnilno zavarovanje postalo nepotrebno. Košarico pravic sestaviti na novo V košarici zdravstvenih pravic, kot je opredeljena zdaj, so nekatere takšne, ki niso nujne. Te bi bilo treba izločiti, nato pa nabor pravic sestaviti na novo, pravijo kritiki veljavnega sistema. Zdravstvene pravice bi bilo torej treba strogo ločiti na obvezne, torej socialne, in druge. Prve bi se potem krile iz enotnega, osnovnega zavarovanja, druge, nadstandardne, kot so recimo asistenca in dostop do zasebne zdravniške oskrbe, pa iz dodatnega zavarovanja. Zadnje bi na trgu ponujale zavarovalnice, ki bi se začele boriti za nove paciente. Trenutni sistem zavarovalnicam s tržno bitko prizanaša, saj so zavarovanci zaradi potrebe po dostopu do storitev iz nabora osnovnega prisiljeni sklepati tudi dodatno zavarovanje. Brecelj: Ta vlada gotovo ne bo rešila težav z zavarovanjem Kirurg Erik Brecelj kot glavno prepreko na poti do drugačnega sistema zdravstvenega zavarovanja omenja lobije. "Ti pri nas preprečujejo sleherni poskus ureditve zavarovanja, saj imajo svoje interese. Sistem lahko uredi samo vlada, ki bi bila neodvisna od teh lobijev. Vendar tega ta vlada gotovo ne bo rešila," pravi Brecelj, ki dodaja, da bi bila nujna tudi analiza, simulacija stanja, s katero bi ugotovili, kateri sistem bi bil za zdravstvo najboljši." Še najbližje rešitvi smo bili pred leti, ko zavarovalniški lobiji še niso imeli takšne moči, ugotavlja Brecelj. "Bolj ko se je oddaljeval trenutek, ko je bila ustanovljena Vzajemna, težje je postajalo reševanje težave sistema zdravstvenega zavarovanja. To so težave, pri katerih se Slovenija izkaže kot opravilno nesposobna." Tudi pri obveznem zavarovanju bi potrebovali konkurenco Brecelj sicer pravi, da se sam zavzema za to, da bi Vzajemna, enako kot zavod za zdravstveno zavarovanje, v prenovljenem sistemu zavarovanja ponujala obvezno zavarovanje. S tem bi se vzpostavila konkurenca, dodaja. Zdajšnje dodatno in dopolnilno zavarovanje pa bi Brecelj združil v novo zavarovanje, ki bi plačnikom ponujalo tisto, česar osnovna zdravstvena košarica ne ponuja. To zavarovanje bi potem na prostem trgu lahko tržile vse zavarovalnice.