Prepoznavnost s TV unovčili na političnem parketu

Majda Širca, Melita Župevc, Miro Petek, Franci Kek, Vito Rožej, Danica Simšič, Damijan Perne, Eva Irgl, Marjan Šarec in še kdo so obrazi, ki smo jih bili vajeni z malih zaslonov. Kaj se zgodi v človeku, da se odloči za miselni prestop, smo povprašali nekatere od njih, ki so se znašli v žrelu politike. Večini je bila skupna želja, da k spremembam pristopijo aktivno. Perne: Kritičen pogled na razvoj Kranja "Iskreno povedano si nikoli nisem pretirano želel, niti nikoli nisem pomislil, da bi zašel v politične vode. V času, ko so me povabili, da kandidiram za župana MO Kranj, sem služboval kot oddelčni psihiater v bolnišnici Begunje, estradne kroge pa sem že zapuščal. Izziv županstva je bil seveda velik, glavni razlog, da sem zagrizel v ta izziv, pa je bil moj kritičen pogled na razvoj rodnega mesta v tistem času in želja, da bi to spremenil," je za SiOL povedal direktor begunjske bolnišnice Damijan Perne, ki je pred leti v vlogi Mr. Johnnyja Smitha zabaval v slovenski nadaljevanki TV Dober dan. Ocenjuje, da so pri vseh poklicih, ki jih je opravljal, nujni energija, vztrajnost, elan in pogosto tudi drznost.

Šarec: Če nisi prepoznaven, je na volitvah težko uspeti Svojo prepoznavnost, predvsem na račun imitiranja slovenskih politikov, je igralec in radijski novinar Marjan Šarec dodobra izkoristil. "Če nisi prepoznaven, je zelo težko uspeti na volitvah, sploh če upoštevamo dejstvo, da sem imel kar hudo konkurenco," pravi aktualni kamniški župan, ob čigar performansih marsikdo ni mogel ostati ravnodušen oziroma resen. A, kot ugotavlja sam, nima težav, da ga ljudje zaradi njegovih humornih vlog ne bi jemali resno, "ravno obratno, nekateri pravijo, da sem preveč resen".

Prepričan je, da mora človek skozi življenje hoditi z odprtimi očmi in znati opazovati svet okoli sebe. "To je pomembno v vsakem poklicu. Ko se je ponudila priložnost za kandidaturo, je bilo to vprašanje poguma, ali sem se pripravljen izpostaviti kritikam in aktivno poskusiti kaj spremeniti v družbi. Najpreprosteje je kritizirati ob raznih omizjih, po socialnih omrežjih in komentarjih s psevdonimi. Gre za tisti trenutek določitve, ko ni več poti nazaj," pravi Šarec, ki je prepričan, da se največji miselni preskok ni zgodil v njem, temveč v ljudeh, ki so "me volili in v meni prepoznali potencial".

Širca: Kot novinarko so me bolje in hitreje sprejeli Do pred kratkim kulturna ministrica, še prej pa umetnostna zgodovinarka, publicistka, novinarka , Majda Širca je prepričana, da so si motivi njenih različnih poklicnih področij podobni: "Gre za angažiran način z družbeno in širšo stvarnostjo, znotraj katere preverjaš, opazuješ, poskušaš sam spremeniti nekaj. S svojim vedenjem, znanjem, izkušnjami ustvarjaš neko sled, ki stvari spreminja od znotraj. Težnja je vedno ista; opozoriš, da nekaj ni dobro oziroma da dobrih stvari ni treba spreminjati."

Priznava pa, da so jo v okviru svojih avtorskih del in novinarskih prispevkov občutno hitreje in tudi večkrat bolje sprejeli kot v političnem miljeju. "Če ti procesi potekajo v nekem zdravem okolju, da se ne soočajo z blokadami, ovirami, potem nimajo teh učinkovin," pravi Širca in dodaja, da bi ji ob morebitni vrnitvi v novinarske vode bilo precej težko. "Z načinom dela in z distanco in kritičnostjo ter suverenostjo bi mi bilo težko, ker verjamem, da bi bilo kontaminirano z mojim dozdajšnjim delom v politiki," pravi Širca.

Kek: Politika ima negativen predznak Temu pritrjuje tudi Franci Kek, zaresovec, ki si je, preden si je najprej prizadeval spremeniti stvari v rodnem Novem mestu kot predsednik Aktivne Slovenije (AS), služil kruh kot urednik lokalne TV-oddaje, kot organizator glasbenih dogodkov, najbolj znan je njegov Rock Otočec, pa tudi kot avtor Skrite kamere in med ustvarjalci nekaj filmov: "Gotovo je lepše, če se lahko ukvarjaš z drugimi stvarmi in ne s politiko, a ta te zaznamuje. Ko sem denimo bil še predsednik AS in sem snemal Skrito kamero, je Jelinčič pisal Aleksu Štakulu na RTV, da naj ukine oddajo." Dodaja, da te tudi ljudje vidijo kot nekaj slabega.

Meni, da je biti politik v Sloveniji žaljivka in je razumljeno kot nekaj slabega. Javno nastopanje mu v politiki ni koristilo, ker je prepričan, "da sem slab retorik", od vseh "vlog" pa mu je najljubša snemanje Skrite kamere. Tudi sam je zašel v politiko zato, ker si je želel spremeniti stvari na bolje: "Nezdružitev županske in poslanske funkcije je na dolgi rok gotovo pozitiven dosežek."

Rožej: Dolžnost vsakega je, da aktivno soustvarja družbo Znanje, interpretacija, improvizacija so lastnosti, ki jih je nekdanji igralec, sicer še vedno tudi lutkar Vito Rožej dodobra izkoristil v svojem političnem delovanju, saj so to veščine, ki pridejo prav tudi v politiki. "Kot v operi, kjer je vedno prisotnih več veščin, pravo podobo pa daje celostna slika," pravi Rožej. Tudi njega se spomnimo iz serije TV Dober dan, še vedno pa je na nacionalki prisoten kot lutkar.

"V demokratski ureditvi ni samo možnost, temveč tudi dolžnost vsakega od nas, da ne le pasivno vsake štiri leta na volitvah, temveč aktivno soustvarja svet oziroma družbo, v kakršni želi živeti. Politično sem se torej aktiviral zato, ker želim aktivno sooblikovati to družbo," je pojasnil Rožej, ki je prepričan, da so vsi ti poklici, v katerih se je znašel, povezani z družbo, ki predpostavljajo socialno čutenost.

Ni prepričan, da je uresničil vse, kar si je kot politik zadal: "Želel bi si več, veliko je inercije, stvari se spreminjajo prepočasi." Moti ga tudi generacijski vakuum: "Ne ukvarjamo se z vprašanji, ki so pomembna mlajši populaciji, v politiki so že vrsto let isti obrazi. Takšni, ki smo stari okoli 30 let, smo izjeme," je še povedal Rožej, ki poudarja, da se trenutno najboljše počuti v očetovski vlogi.