Poslanci so sprejeli spremembe na področja javnega naročanja in zavarovalništva. Strinjali so se tudi pri združevanju v zdravstvu, poslancu Vogrinu pa tudi tokrat niso podelil imunitete.
DZ je najprej brez glasu proti podprl tri zakone s področja javnega naročanja, s katero se bodo postopki javnega naročanja poenostavili, javna naročila naredila dostopnejša za mala podjetja, konkurenca med ponudniki pa povečala. DZ je sprejel tri zakone: noveli krovnega zakona o javnem naročanju in zakona o javnem naročanju na infrastrukturnem področju ter nov zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Z njimi se bo vzpostavil preglednejši, enostavnejši, debirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja, je popoldne ob predstavitvi zakonov povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec.
Poslanke in poslanci so z 68 glasovi za in dvema proti med drugim potrdili sklep parlamentarne mandatno-volilne komisije, ki je predlagala, da se nepovezanemu poslancu Ivanu Vogrinu ne podeli imunitete. Zoper poslanca je sicer uvedena preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Podprli novelo zakona o zavarovalništvu
DZ je soglasno s 76 glasovi podprl novelo zakona o zavarovalništvu, s katero se bo slovenska zakonodaja prilagodila sodbi sodišča EU, da morajo zavarovalnice pri sklepanju zavarovanj moške in ženske obravnavati enako. Zahtevo sodišča EU, da spol ne sme vplivati na višino premij in zavarovalnin, je treba v slovensko zakonodajo prenesti najpozneje do 21. decembra, je povedal Krušec.
V vseh poslanskih skupinah predlogu zakona pritrjevali
Ker predlog zakona sledi smernicam EU, so mu v vseh poslanskih skupinah pritrjevali. Bojan Starman (DL) se je strinjal s sodbo evropskega sodišča, naj spol ne vpliva na izračun premij. Matevžu Frangežu (SD) se zdijo predlagane spremembe dobrodošle, Marko Pogačnik (SDS) pa je ocenil, da bodo prinesle dodano vrednost, še posebej pa večjo varnost za zavarovance. Alojzij Potočnik (PS) je dodal, da bo sodba sodišča EU vplivala na pravno ureditev v vseh državah članicah, saj je v vseh trenutno dovoljeno pri določanju premij in zavarovalnin na individualni ravni upoštevati osebno okoliščino spola. Predvsem je diferenciacija na podlagi spola dovoljena na področju življenjskih zavarovanj, je spomnil.
Z združevanjem zavodov in IVZ do denarja na področju zdravstva
S 44 glasovi za in 26 proti je DZ sprejel še novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva združevanje območnih zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) v dva nova javna zdravstvena zavoda. S spremenjeno organizacijo bodo po navedbah predlagatelja v proračunu letno privarčevali 1,5 milijona evrov.
Poslanci so sprejeli tudi novelo zakona o varni hrani, s katero se združuje štiri organe znotraj kmetijskega ministrstva. Prav tako so soglasno sklenili, da gresta predloga novele zakona o zaščiti živali in predlog novele obrtnega zakona, s katero vlada predlaga odpravo obveznega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), v nadaljnjo obravnavo.
O varstvu kulturne dediščine
Pred glasovanjem so v DZ imeli razpravo o še nekaterih zadevah. Lotili so se namreč novele zakona o varstvu kulturne dediščine, ki je posledica odločbe ustavnega sodišča. V obstoječem zakonu o varstvu kulturne dediščine je bilo namreč določeno, da je arheološka najdba ali arheološka ostalina, ki je premičnina in ki jo kdor koli najde na površju zemlje, pod njim ali v vodi, lastnina države. Na podlagi pobude za presojo ustavnosti, ki sta jo podala Vojni muzej Logatec in Numizmatično društvo Slovenije, pa je ustavno sodišče določilo odpravo neskladij, ki zadevajo lastništve arheoloških ostalin in obveznosti posedovanja dokazil o izvoru. Tokratni predlog pa dopušča tudi zasebno last, če imajo posestniki dokazila o načinu pridobitve lastninske pravice, je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Aleksander Zorn. Kljub nekaterim pomislekom opozicije je pričakovati, da bo zakon potrjen.
Zasedanje so začeli z razpravo o zakonu o elektronskih komunikacijah. Tako poslanci pozicije kot opozicije so opozarjali na sporni člen o večjih pristojnostih policije za poseg v komunikacijsko zasebnost. A tako minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk kot Branko Grims v imenu največje vladne stranke SDS sta zagotovila, da v drugi obravnavi predloga zakona te rešitve ne bo več.
SD vladi ne zaupa
Na drugi strani je Matevž Frangež v imenu opozicijske SD dejal, da pač razpravljajo o besedilu, ki sporni člen vključuje. V SD se v zvezi s tem vprašanjem ravnajo po "načelu previdnosti", ker vladi glede na nekatere izkušnje v preteklosti ne zaupajo.
Dejal je sicer, da je večina rešitev v zakonu dobrih, prinaša recimo več konkurence na trgu, menjavo mobilnega operaterja v enem dnevu in načelo nevtralnosti interneta. A Socialni demokrati bodo zaradi omenjenega spornega člena v prvi obravnavi glasovali proti.
Policijska država in Veliki brat
Še bolj ostra je bila Maja Dimitrovski v imenu Pozitivne Slovenije, saj je govorila o policijski državi in Velikem bratu. V PS so ogorčeni nad "pritlehnim poskusom vlade", da Policiji in Sovi omogoči nadzor telefonov in internetnih priključkov posameznikov brez sodne odredbe, kar je huda kršitev osnovnih človekovih pravic in 37. člena ustave, je dejala.
Bo koalicijo srečala pamet?
Omenila je sicer tudi dobre rešitve o zaščiti potrošnikov in prenosu evropskih direktiv. Tudi zato v prvi obravnavi predlogu zakona ne bodo nasprotovali, pričakujejo pa, da bo "koalicijo srečala pamet" v zvezi s spornim členom, ki je bil po njenih besedah "solo akcija" ministra Turka. V nasprotnem primeru bodo v PS zakonu ostro nasprotovali.
13.000 evrov kazni v evropski proračun?
Pred tem je Turk opozoril, da Sloveniji grozi dnevna kazen v višini 13.000 evrov, če zakon ne bo sprejet do izreka sodbe sodišča EU, pred katerim Slovenijo toži Evropska komisija. Zakon bo izboljšal konkurenčnost operaterjev in spodbudil nov investicijski cikel v mobilno telefonijo nove generacije in v hitrejši širokopasovni internet. Povečuje se pristojnost regulatorja, ki se bo iz Agencije za pošto in elektronsko komunikacije preimenoval v Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve.
Zamenjava številke v enem dnevu
Predlog krepi tudi varstvo pravic potrošnikov in uporabnikov, vključno z invalidi in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami. Prenos telefonske številke k drugemu operaterju bo možen v enem delovnem dnevu. Zakon uvaja tudi načelo nevtralnosti interneta, kar pomeni, da bodo internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnavali neodvisno od vsebine, aplikacije, storitev, naprave, vira ali cilja komunikacije.
Neresnične sočne besede
Turk je protestiral zaradi besed poslanke. "Razumem, da poslanci oziroma poslanka iščejo možnost, da povedo kaj sočnega, da se bodo pojavili v medijih, na televiziji ne glede na to, ali je ta sočna beseda resnična ali ni." Zanikal je besede o pritlehnosti in solo akciji. Pojasnil je, da so kljub neusklajenosti zakon poslali v parlament zaradi kazni, ki grozijo Sloveniji zaradi neusklajenosti z evropsko zakonodajo.
Kako je sporno, če enako piše v zakonu o kazenskem postopku?
Kljub temu, da bodo sporni člen umaknili, je Turk opozoril, da podobno določbo vsebuje zakon o kazenskem postopku, ki je bil spremenjen lani. Ker je stvar urejena v področni zakonodaji, se jim ne zdi smiselno, da se ponavlja v zakonu o elektronskih komunikacijah, je dejal minister in protestiral, ker je bil obtožen slabšanja ravni človekovih pravic.
Zimsko spanje Pahorjeve vlade
Branko Grims je dejal, da z zakonom urejajo posledice "zimskega spanja preteklih dveh let" in pri tem omenil zamudo prejšnje vlade pri sprejemanju zakona. Ponovil je, da je SDS že pred več tedni zagotovila, da bo sporni člen "letel iz zakona", zato gre za nepotrebno izgubljanje besed in govorjenje o nečem, kar je že odšlo v zgodovino.
DeSUS pogojuje podporo
Marjana Kotnik Poropat je v imenu DeSUS napovedala, da bodo predlog zakona podprli, če bo sporni člen, na katerega je opozorila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, umaknjen. Koalicijska poslanka je sicer opozorila na dobre rešitve v zakonu, saj bo spodbudil razvoj informacijske družbe, omogočil konkurenco med operaterji in povečal varstvo pravic uporabnikov.
Dovršen zakon, ki bo spodbudil gospodarsko rast
Tudi za Mihaela Prevca in SLS je omenjeni člen sporen, sicer pa je predlog dovršen, potrebuje le še malenkostne izboljšave, zato bodo zakon podprli. Tako bodo ravnali tudi v NSi, je napovedala Iva Dimic in med drugim poudarila, da bo predlog omogočil zagon novega ciklusa naložb v omrežja in tako prispeval svoj delež k zagonu gospodarske rasti.
V imenu Državljanske liste pa je Polonca Komar dejala, da so v DL pozorni na pravico do komunikacijske zasebnosti, zato bodo podprli črtanje spornega člena. Sicer pa tudi po mnenju DL dobivamo sodoben zakon, zato ga bodo v prvi obravnavi podprli.