Državni zbor je z 49 glasovi za in 27 proti sprejel zakon o detektivski dejavnosti, s 56 glasovi za in 18 proti pa tudi zakon o zasebnem varovanju. Sistemska zakona regulirata omenjeni dejavnosti.
Zakon o detektivski dejavnosti po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Damjana Laha prinaša sistemsko in sistematično urejenost področja detektivske dejavnosti. Zakon tako določa oblike dela detektivov in pogoje, pod katerimi se detektivska dejavnost lahko opravlja.
Detektiv bo moral izpolnjevati določene pogoje
Detektivsko licenco bo tako lahko pridobila samo fizična oseba, ki mora izpolnjevati določene pogoje, med katerimi ostaja visoka stopnja izobrazbe. Za tiste, ki bodo želel pridobiti detektivsko licenco, je uvedeno obvezno usposabljanje pred opravljanjem detektivskega izpita.
Pravice in dolžnosti detektivov so določene v zakonu
Da bi detektivi učinkovito izvajali detektivsko dejavnost, pri tem pa ne bi prihajalo do zlorab in posledično kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so z zakonom jasno določene pravice, dolžnosti in pristojnosti detektivov, še navaja Lah.
Jasnejša razdelitev nalog pri zasebnem varovanju
Tudi pri zakonu o zasebnem varovanju gre po Lahovih besedah za nov sistemski zakon, ki prinaša nekatere bistvene spremembe normativne ureditve tega področja. Zakon tako vzpostavlja jasno razdelitev upravnih, nadzornih in strokovnih nalog, pogoji za opravljanje zasebnega varovanja pa so določeni bolj sorazmerno.
Bolj jasno je določeno varnostno preverjanje, strokovna usposobljenost, znanje slovenskega jezika ter ugotavljanje zdravstvene in psihične primernosti za opravljanje zasebnega varovanja.
Nova licenca za varovanje prireditev v lokalih
Zakon določa tudi obvezno izpopolnjevanje nekaterih standardov s področja zasebnega varovanja, uvaja se nova licenca za varovanje prireditev v gostinskih lokalih, za katero bo moral imetnik imeti posebej usposobljene varnostnike. Pomembna novost je tudi določitev postopka za varstvo pravic posameznika, ki so mu bile pri izvajanju ukrepov varnostnika kršene njegove pravice.
Dobili bomo večjezične osebne izkaznice
Poslanke in poslanci so poleg tega odločili, da bodo tretjo obravnavo predlagane novele zakona o osebni izkaznici opravili na eni od prihodnjih sej. V drugi obravnavi so namreč sprejeli dopolnilo o možnosti izdaje večjezičnih osebnih izkaznic na upravnih enotah izven narodnostno mešanih območij, ki ga je predlagala poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Elektronskih osebnih izkaznic (še) ne bo
Novela sicer črta določbe sedanjega zakona, ki govorijo o opcijski uvedbi elektronske osebne izkaznice. Kot je pojasnil Lah, je bila elektronska izkaznica vpeljana z zadnjo novelo, vendar v praksi zaradi cenovne nesprejemljivosti izdelave novih izkaznic ni nikoli zaživela.
Novela prinaša tudi možnost izdaje osebne izkaznice in naznanitve pogrešitve osebne izkaznice na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tujini, pridobitev osebne izkaznice s trajno veljavnostjo po dopolnjenem 70. letu starosti in možnost vročitve osebne izkaznice pri pooblaščenem izdelovalcu osebnih izkaznic.
"Predlog novele zakona o gospodarskih družbah je neprimeren"
Državni zbor je pa s 44 glasovi za in 24 proti ocenil tudi, da je predlog novele zakona o gospodarskih družbah, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila skupina 27 poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom, neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Tako so poslanci že drugič zavrnili predlog novele SDS.
Cilj predlagane rešitve SDS je ukinitev možnosti obstoja tihih družb, tihih družbenikov in prikritih razmerij znotraj družbe, ki imajo po praksi v Sloveniji zgolj negativne posledice. Taka ureditev bi po oceni SDS prinesla veliko več koristi kot škode, še posebej pa bi preprečila zlorabe in možna oškodovanja državnega premoženja.
2
