Polajnar: Močnejših poplav za zdaj ni pričakovati

Ob vremenski napovedi močnega dežja in sneženja ta konec tedna je Agencija Republike Slovenije za okolje izdala tudi opozorili o odjugi in pričakovanem naraščanju rek. Ali utegnejo reke toliko narasti, kot pred slabima dvema mesecema, prav v času božičnih praznikov?

Kako močno naj bi slovenske reke tokrat zalile, je za SiOL.net odgovarjal Janez Polajnar, vodja oddelka hidrološke prognoze pri Agenciji Republike Slovenije za okolje.

Katere vodne nevšečnosti nam lahko prineseta tokratno deževanje in odjuga?

Za zdaj kaže, da bo prišlo do običajnih visokovodnih zimskih razmer, ko pride do seštevanja taljenja snežne odeje in snežnice ter obilnejših padavin. Po trenutnih izračunih pričakujemo, da bo glavnina padavin na območju zahodne Slovenije, zlasti na območju Trnovskega gozda, zato predvidevamo, da bodo na tem območju reke močneje rasle kot drugje po državi.

Idrijca in pritoki, zlasti na območju Idrije, Vipava s svojimi pritoki, tudi pritoki Soče v spodnjem toku lahko zvečer in v noči na soboto toliko narastejo, da morda pride do razlivanj, vendar zaenkrat kaže le na obseg običajnih vsakoletnih razlivanj.

Torej ne gre pričakovati večjih poplav?

Če to primerjamo z nedavnimi božičnimi poplavami, tokrat ne bo tako silovito. Količina padavin je tokrat precej manjša, tudi časovno so te padavine tokrat omejene na 10 do 12 ur, nato pa bo jutri dopoldne dež postopoma prehajal v sneg in ne bo več neposredno vplival na odtok v reke.

Seveda pa se bodo zaradi taljenja snega na širšem območju Notranjske polnile tudi struge kraških rek in kraški pod na Notranjskem, zato lahko v naslednjih dneh in v začetku naslednjega tedna pričakujemo še zmerno naraščanje kraških rek, kraška polja pa se bodo na običajnih mestih, kjer voda vsako leto poplavi, najverjetneje tudi razlila.

Izračunane napovedi modelov kažejo na dokaj običajno zimsko visokovodno situacijo, ki je v Sloveniji pravzaprav običajna skoraj vsako zimo, v kakšnih letih tudi večkrat v zimskem času. Te situacije ne moremo primerjati z ekstremnimi vodnimi razmerami prejšnjega božiča.

Ali je bilo v zadnjih letih veliko odstopanj od običajnih zimskih vodnih razmer?

Izjemni visokovodni vodni dogodki v zimskem času so bili vsekakor božični povodenj leta 2009, v decembrskem novoletnem obdobju leta 2000 so zaradi taljenja snega in padavin kraški vodotoki prav tako rekordno rasli, v zadnjem času pa je bilo kar nekaj let s suhimi zimami, ko nismo imeli visokih voda prek zime.

Ali lahko v luči vse pogostejših odstopanj govorimo o trajnih spremembah pri vodnih razmerah slovenskih rek?

Analizirali smo dolgoletne vrednosti pretokov rek v Sloveniji in ugotavljali spremembe v rečnih režimih. Te spremembe se v zadnjih desetih letih kažejo. To pomeni, da je pri rekah, ki imajo snežno-dežni režim, ta režim v upadanju. Pravzaprav upada snežni del režima teh rek, dežni pa se krepi. Reke torej poplavljajo večkrat ali bolj silovito v poletnem obdobju, v obdobju med majem in oktobrom, kar nekajkrat pa so izostale do zdaj običajne jesenske vodne poplave. Tu so še zimske poplave v kombinaciji s taljenjem snega in letošnja zima je taka, ko se bo ta kombinacija sedaj zgodila drugič, kar je nekako običajno za dolgoletno povprečje.