Torek,
8. 3. 2011,
13.33

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 8. 3. 2011, 13.33

8 let, 8 mesecev

Pohujšanje šentflorjansko tokrat v moških rokah

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Pohujšanje v dolini šentflorjanski, več kot stoletje stara Cankarjeva drama, je na odru Slovenskega mladinskega gledališča tokrat zaživela v sodobni, "moški" različici.

Večino vlog, tudi ženske, so namreč odigrali moški, medtem ko se je edina predstavnica ženskega spola Janja Majzelj prelevila v moško vlogo, vlogo Zlodeja. Režiser Vito Taufer, ki se je s Cankarjem režijsko tokrat srečal prvič, se je, če pustimo ob strani najvidnejšo spremembo v zamenjavi vlog ("V tej igri se vse znova in spet obrača na glavo, zato se mi je lov za izgubljeno identiteto zdel dobro izhodišče za današnjo uprizoritev," je režiser povedal v enem od intervjujev.), strogo držal izvirnega besedila. "Niti beseda ni spremenjena," je potrdil eden od glavnih protagonistov Ivo Godnič.

S fotografinjo sva imeli čast v živo podoživeti sproščeno, na trenutke tudi napeto ozračje, ki v garderobi in maski vlada tik pred predstavo. In bilo je kaj videti! Moški, takšni in drugačni, tudi v podloženih modrčkih ali razgaljenih prsi, so se v kopalnih plaščih sukali na relaciji med slačilnico, masko in garderobo, drugi so posedali na zofi v skupnih prostorih, spet tretji so se drenjali v kadilnici. Ivo Godnič je skrbel za komične vložke, precej smeha pa je bilo slišati tudi na račun tega, kje opraviti svojo potrebo – na ženskem ali moškem stranišču.

Kako zapolniti manjkajoče obline?

Dramo sestavljata dve dejanji in vsi igralci razen Zlodeja (Janja Majzelj) vmes zamenjajo garderobo. Za kostume je poskrbela Barbara Stupica, pri urejanju igralske ekipe pa sta ji pomagali šivilji Andreja in Slavica. Del kostumov so izdelali posebej za to uprizoritev, del je izposojen iz drugih fundsov, nekaj kosov je predelanih in popravljenih, a kot pravi Slavica, je vse izdelano v duhu Cankarjevega obdobja. Po besedah kostumografinje Barbare Stupica je največji izziv pri spreminjanju moškega v žensko pomanjkanje oblin. Težave predstavljajo boki, zadnjica in seveda prsi. "Pomagamo si s klasičnimi "drag queen" zvijačami, podlaganjem z vatoni in silikonom," pojasni kostumografinja.

Ko make up opravi svoje

Najina naslednja postojanka je maska. "Deset evrov za ogled, prosim," se pošali vizažist, ko se začnemo drenjati pred ogledalom. "Vsaka od teh "žensk" je zanimiva na svoj način, vsaka ima nekaj, kar jo naredi edinstveno, damsko," je bil profesionalni odgovor umetnika ličenja Emperatrizz, ki je prevzel levji delež pri preoblikovanju moških obrazov, na katerih poskuša poiskati ženstvene poteze. Največji izziv pri ličenju odraslih moških predstavljajo povešene veke in manj urejena koža, za vsako moško preobrazbo pa je porabil dobre pol ure.

Uroš Kaurin kot Jacinta – ženska, ki zna živeti življenje na polno

Uroš Kaurin se je z žensko vlogo prvič srečal v plesnem performansu Vie negativa. Vlogo svetlolase pohlepnice Jacinte opiše kot femme fatale v iskrivo-otroškem smislu, kot iskreno žensko, čisto figuro, ki se zelo zaveda svoje lepote in jo zna tudi izkoristiti. Režiser je Urošu Kaurinu sprva nameraval zaupati glavno moško vlogo, vlogo Krištofa Kobarja, in Blaža Šefa preobraziti v žensko, a se je na koncu odločil za zamenjavo. Kot pravi Uroš Kaurin, naj bi "Blaž izžareval precejšen inherenten nemir, ki naj bi bil značilnejši za moškega, medtem ko smo skozi vaje ugotovili, da je meni bolj na kožo pisana bolj ženstvena, umirjena nota in je ta vloga zato zame prikladnejša." Uroš, ki ugotavlja, da je vlogo ženske na trenutke odigrati celo lažje kot vlogo moškega, saj je bolj oddaljen od samega sebe, mimogrede prizna, da si je pozabil zdepilirati noge, a kot prava ženska ni pozabil na pazduhe in je navdušen nad svojo žensko podobo. Naučil se je vzravnane drže, sproščenih ramen in hoje v visokih petkah.

Ivo Godnič – županja

Ivo Godnič je v svoji karieri ustvaril že nekaj ženskih vlog. Med osem in deset, natančnega števila se ne spomni, poudarja pa, da je cankarjanska ženska povsem drugačen lik od njegovih preteklih ženskih vlog. "Mentaliteta malomeščanskih žensk se od cankarjanskih časov ni popolnoma nič spremenila. Še vedno je butalska, ali kot bi rekla Svetlana Makarovič, slovenceljska." Miselnost njegove junakinje ga spominja na mentaliteto predsednikove žene, ki misli, da je pomembnejša in pametnejša od moža. "Pred sabo imam predsednikovo ženo, čeprav sem navzven podoben Nataši Dolenc."