S pustnim torkom se je v skladu z ljudskim izročilom končalo pustno obdobje maskiranja, zabave in mastnih jedi.
V nekaterih krajih so tudi pokopali pusta ter tako simbolno končali zimsko in naznanili pomladno obdobje. Na pepelnico pa se začenja 40-dnevni post, ki se bo sklenil z največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo. Etnologi pojasnjujejo, da se s pepelnično sredo začenja post pred veliko nočjo. "Konec je pustnega veselja, pijače, jedače. Po pustnem torku od polnoči se ne veselijo več in tudi ne hodijo več našemljeni," je dejal etnolog Andrej Brence iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. "Na podeželju so nekdaj na pustni torek po hišah priredili zabave s plesom, opolnoči pa so nehali plesati in maske so sneli," je povedal Brence.
Pepelnica dobila ime po obredu pepeljenja
Z današnjim dnem se začenja 40-dnevni post. Po svetopisemskem izročilu se je tudi Kristus pred nastopom javnega delovanja 40 dni postil v puščavi. V Katoliški cerkvi pri bogoslužjih danes opravljajo obred pepeljenja, po čemer je današnja sreda tudi dobila ime. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljeni pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za izboljšanje življenja. Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernikom pa je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve, so zapisali na Slovenski škofovski konferenci.
Kot navajajo, kristjani v postnem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujejo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Svoje prizadevanje pa na zunaj izražajo v molitvi, postu in dobrih delih. Strogi post velja na pepelnico in veliki petek pred veliko nočjo, zdržek od mesa pa vsak petek v postnem času, so navedli.
Erniša: Gre za odpoved vsem slabim navadam
Prav tako je tudi v Evangeličanski cerkvi postni čas namenjen intenzivnemu posameznikovemu premisleku o tem, kakšno je njegovo življenje. Nimajo natančno določenih navodil glede prehrane v tem času, je pa dobro, da se človek nekoliko posti pri kakšnih razvadah, ki so včasih tudi povezane s hrano in s pijačo, je dejal evangeličanski škof Geza Erniša. Kot poudarja, pa ne gre samo za odpoved hrani, ampak tudi vsem slabim navadam.
Liturgična barva v postnem času je vijolična. Katoliški duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v tem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi, po evangeličanskih cerkvah pa oltarje prekrijejo s prti v tej barvi.
3
