Planet TV: "Domače" ni vedno pridelano v Sloveniji

Ko se odpravimo po nakupe na tržnico, imamo ponavadi v mislih svežo in lokalno pridelano hrano. A to vedno ne drži. Pri nakupih moramo biti previdni, ali je zelenjava z oznako domače res pridelana v Sloveniji. Na prvi pogled je namreč nemogoče oceniti, od kod prihajajo živila, prvotnega pomena so pravilne oznake in iskrenost trgovca. A že lani so inšpektorji ugotovili, da blago tujega porekla ne predstavlja večjega varnostnega in kakovostnega tveganja od slovenskega blaga. Branjevka na ljubljanski tržnici je ekipi Planet TV brez zadrege razložila, kateri izdelki na njeni stojnici so slovenski. "Radiči, motovilci, to je iz rastlinjaka, štrucar, kar je pa brokoli, karfiole, tega pa zdaj ni." Ekipa Planet TV naredi majhen test. Kupili so dve vrsti zelene solate. Kako naj kupec na prvi pogled ve, katera od dveh solat je zrasla na slovenski zemlji? Solata, za katero so bili naključno vprašani prepričani, da je slovenska, je pridelana v Italiji. Na prvi pogled je seveda poreklo zelenjave nemogoče ugotoviti. Živila pa morajo biti tudi ustrezno označena. Izvor moramo poznati še posebej zato, ker imamo na policah vedno manj slovenskih izdelkov. Recimo prav slovenske zelenjave je na naših policah le še okoli 35 odstotkov. Govorimo o precej manjših odstotkih, kot smo jih imeli včasih. Samooskrba je bila recimo tudi do 80 odstotkov. Kar pa ni nič presenetljivega, glede na to, da se vztrajno manjša tudi število kmetij v Sloveniji. V zadnjih desetih letih se je število kmetij pri nas zmanjšalo za 14 odstotkov. Najhuje je v Prekmurju, kjer je bilo po zadnjih podatkih iz leta 2010 - 900 kmetij manj, kot pred tremi leti. V Sloveniji je trenutno 74.000 kmetijskih gospodarstev, od tega jih 62.000 obdeluje njive, dobrih 35.000 ima nasade sadovnjakov in vinogradov, na 56.000 kmetijah kosijo travnike in pasejo živino. Slovensko kmetijstvo pa pesti še ena huda težava. Povprečna starost gospodarja slovenske kmetije je 57 let. Poglejmo še, kako velike so naše kmetije v primerjavi z evropskimi. Povprečna kmetija v Sloveniji ima le 6,4 hektarja kmetijskih zemljišč, povprečen kmet v Evropski uniji pa obdeluje 14,3 hektarja. Za lažjo primerjavo - evropski kmet obdeluje kmetijske površine za 10 športnih dvoran v Stožicah. Kmetovanje ne dobi naslednika, saj ni zaželeni poklic. Poleg politika je to najmanj cenjen poklic, medtem ko je v Avstriji to za sodnikom najbolj cenjen poklic. Pri nas pa se mladi za to dejavnost ne zanimajo.