"Pirc Musarjeva onemogočila MZZ"

Gre za inšpekcijski nadzor za preverjanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov v interni preiskavi ministrstva za zunanje zadeve (MZZ). "Ministrstvo nima tehničnih sredstev, da bi lahko ugotavljalo. Edini način, da to ugotovimo, je izhajal iz možnosti, da preverimo, kdo je na svoj računalnik natisnil to depešo. To je moč tehnično preveriti," je dejal Brezigar. Informacijska pooblaščenka ocenjuje, da je to poseg proti človekovim pravicam. MZZ po besedah Brezigarja to jemlje na znanje in njeno mnenje sprejme, vendar nima drugih sredstev, da bi izdelal ožji seznam ljudi, ki so razpolagali z depešo.

Postopek ugotavljanja odgovornih "stoji"

Ministrstvo je izpolnilo zahtevo informacijske pooblaščenke po uničenju zgoščenke. Ker pa je ocenilo, da so odločitve informacijske pooblaščenke pravno sporne, je vložilo tožbo na upravno sodišče, je dejal Brezigar in pojasnil, da zdaj čakajo na odločitev sodišča in zato nepravnomočne odločitve niso in je tudi ne bodo komentirali. Brezigar je na vprašanje, kaj je zdaj s preiskavo odgovornih za predajo depeše, odvrnil, da postopek ugotavljanja odgovornih zdaj "stoji".

Ponovil je stališče MZZ, da je želelo ministrstvo z notranjim nadzorom ugotoviti, kdo je posredoval depešo javnosti in tako zagrešil kršitev zakonsko določenih obveznosti. To je v interesu države in tudi več sto diplomatov - doslej 401 -, ki so s posebno izjavo zahtevali, da se razkrije odgovorne za posredovanje dokumenta medijem.

"Nismo pregledovali številk vseh uslužbencev"

"Pri notranjem nadzoru ministrstvo ni pregledovalo številk vseh uslužbencev, tudi ni preverjalo 110.000 telefonskih pogovorov, kot se sliši v javnosti, ampak je le ugotavljalo, ali so javno dostopne številke določene pravne osebe komunicirale s številkami stacionarnega telefonskega omrežja ministrstva v nekem časovnem obdobju," je dejal Brezigar.

Jukič in Rupel obvestilo Musarjeve najbrž dobila Na vprašanje, ali sta zunanji minister Dimitrij Rupel in vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Igor Jukič že dvignila obvestilo informacijske pooblaščenke, je Brezigar odvrnil, da je v medijih izvedel, da naj bi informacijska pooblaščenka poslala obvestilo ministru in uslužbencu ministrstva. "Prekrški so zasebnega značaja, tako da sta domnevna kršitelja obvestili verjetno dobila na dom in njuna pravica je, da to povesta javnosti ali ne," je dodal.

Dnevnik: Šinkovec pod drobnogledom kriminalistov

Brezigar pa ni mogel potrditi, da se je politični direktor zunanjega ministrstva Matjaž Šinkovec znašel pod drobnogledom kriminalistov zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, kot danes piše Dnevnik.

Bo MJU zoper Šinkovca uvedlo prekrškovni postopek? Šinkovec naj bi kaznivo dejanje zagrešil med vodenjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), ko je tesno sodelavko Barbaro Žvokelj povišal kar za tri nazive. Žvokljeva je sicer sedaj na zunanjem ministrstvu pooblaščena ministrica. Ob tem ministrstvo naj bi ministrstvo za javno upravo razmišljalo o uvedbi prekrškovnega postopka zoper Šinkovca. Lahko pa se tudi zgodi, da bodo zaradi možnih nezakonitosti razdrli pogodbo o zaposlitvi Žvokljeve, piše časnik.

Brezigar je potrdil, da je bila inšpekcija o napredovanju Žvokljeve izvedena "v dveh organih". Kot je pojasnil, je inšpekcija komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri vladi predlagala razveljavitev posameznih individualnih aktov, MZZ pa je vložil ugovor in minister za javno upravo Gregor Virant je ugotovil, da so navedbe v ugovoru delno utemeljene.

"Njeno delovno mesto ni vplivalo na njeno plačo in status" Kar zadeva ravnanje zunanjega ministrstva, so bile neutemeljene le navedbe o razporeditvi uslužbenke po povratku na MZZ septembra lani na delovno mesto, na katerem zaradi dolgotrajne odsotnosti uslužbenca iz zdravstvenih razlogov nihče ni opravljal dela. "To je bil edini razlog, da je bila uslužbenka začasno premeščena na delovno mesto, na katero je sicer že bil razporejen uslužbenec, v nobenem primeru pa to ni vplivalo na njen status in na višino plače," je zatrdil Brezigar.

"Postopek za imenovanje diplomatov na predstavništvih v tujini še poteka"

Glede nepravilnosti v zvezi z objavljenimi prostimi delovnimi mesti na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, na katere je uslužbenec MZZ Peter Golob v odprtem pismu opozoril premiera Janeza Janšo, je Brezigar poudaril, da je postopek za imenovanje diplomatov še v teku.

Brezigar je še dejal, da gre za notranji razpis. "Znano je, da je veliko uslužbencev MZZ vložilo prošnje za prosta delovna mesta, a odločitve, kot je meni znano, še ni bilo," je dodal. Kot daji piše Dnevnik, sta bila na MZZ nedavno objavljena interni razpis za deset veleposlaniških mest in dve mesti generalnih konzulov ter razpis za okoli 30 drugih diplomatskih mest. Seznami prosilcev po besedah Brezigarja niso javni.

Na vprašanje, ali na ministrstvu razmišljajo o zaustavitvi postopka imenovanja diplomatov, da bi se med drugim "znebili pridiha političnega kadrovanja", je Brezigar dejal, da je ministrstvo za čas predsedovanja "zaradi politične oportunosti in kontinuitete na diplomatsko konzularnih predstavništvih" vse namestitve in premestitve blokiralo do konca junija.

Na vprašanje, če lahko zagotovi, da bo ministrstvo spoštovalo zakonodajo, po kateri morajo biti diplomati pred napotitvijo v tujino vsaj dve leti v domovini, pa je povedal, da MZZ namerava spoštovati zakonodajo. Na očitke, da ministrstvo zakonodaje doslej ni spoštovalo, pa je odvrnil, da bi bilo to treba še preveriti.