"Spremembe členov ustave, ki govorijo o ustavnem sodišču, je nujno dobro premisliti, da ne bomo čez leta ugotavljali, da smo z dobrimi nameni naredili korak nazaj pri varovanju človekovih pravic."
So pa spremembe v smeri, kot jo je začrtala vlada, po njegovem nujne, je za Sobotno prilogo Dela povedal novi predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič.
"Ustavno sodišče mora biti učinkovito"
Petrič je v pogovoru za Sobotno prilogo poudaril, da se bodo tudi sodniki trudili za nadaljnjo racionalizacijo obstoječega sistema tj. da "bolj učinkovito izločamo zadeve brez možnosti za uspeh, brez pomena za varstvo človekovih pravic in nepomembne z ustavnopravnega vidika".
"Upamo, da bo po vseh razpravah tudi politika ugotovila, da je treba v ustavi določene stvari spremeniti in omogočiti sodišču učinkovito delovanje. Da se bo lahko ukvarjalo z vprašanji, pomembnimi za varovanje človekovih pravic in ustavnosti," pravi Petrič. "Ustavno sodišče mora biti učinkovito, ne sme biti zreducirano na nekoga, ki se hitro in birokratsko ukvarja s tisočimi zadevami," dodaja.
"Pravna država je varuh pravične družbe"
Poudarja tudi pomen vloge sodišča v sedanjih, še vedno tranzicijskih časih: "Kapitalizem je odličen konj, žrebec, ki najbolje vleče. Ni produktivnejše družbe, kot je kapitalizem. Ampak žrebec mora biti obuzdan, sicer skoči v žito in marsikaj potepta. Ta uzda je pravna država. Kapitalizem in pravna država pomenita učinkovito, varno in tudi pravično družbo. Zato je pravna država tako pomembna in zato je njen varuh, ustavno sodišče, tako pomemben."
"Poteka proces rušenja avtoritete inštitucij"
Petrič izpostavlja tudi pomen neodvisnosti ustavnega sodišča in njegove avtoritete. "V državi poteka proces rušenja avtoritete številnih inštitucij. Pravna država po marsikaterem šivu poka. Ustavno sodišče nosi tu del odgovornosti. Mora biti jasno, odločno, čvrsto in neodvisno," meni.
"Škoda je, da politika pri arbitražnem sporazumu ni bila enotna"
Precej pozornosti je namenil tudi arbitražnemu sporazumu in kot ustavni sodnik opozoril, da sta bili obe razsodbi ustavnega sodišča v zvezi s tem vprašanjem neodvisni in da so bile obtožbe opozicije o "servilnosti" sodišča vladi neprimerne. Je pa ponovno menil, da je bilo škoda, da politika pri arbitražnem sporazumu ni bila enotna. "Mislim, da bi v tako pomembnih zadevah morali delovati skupaj," je dejal.
"Kandidatura za arbitra me zanima manj, kot prej"
Pojasnil je tudi svojo morebitno vlogo slovenskega arbitra v arbitražnem sodišču in dejal, da ga to še vedno zanima, čeprav "manj, kot prej". Kot je dejal, je dobil resne signale "od predsednika vlade, od zunanjega ministra, neformalno tudi od predsednika države in celo iz opozicijskih krogov", da bi postal arbiter, vendar pa po drugi strani zameri premieru Borutu Pahorju, da ga, ko je njegova kandidatura, kot vse kaže, padla v vodo, ni niti poklical.
"Izmenjava diplomatskih not nikogar ne vznemirja"
Menil je tudi, da dejstvo, da še ni prišlo do izmenjave diplomatskih not o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ni "kakšna posebna težava". "Proces približevanja Hrvaške Uniji je odprt, poteka. Ali bo izmenjava not mesec, dva ali tri pozneje, na proces približevanja za zdaj ne vpliva. Zato nikogar ne vznemirja," je menil.
2
