Četrtek,
15. 1. 2009,
16.33

Osveženo pred

9 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 15. 1. 2009, 16.33

9 let, 3 mesece

Pahor: Edini dokument o urejanju odnosov s Hrvaško nastaja na MZZ

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Premier Borut Pahor je po seji vlade sporočil, da zunanje ministrstvo pripravlja deklaracijo o nadaljnjem urejanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na vprašanju določitve meje.

To je po njegovih besedah edini dokument v zvezi s Hrvaško, ki nastaja v vladi, pripravlja pa ga zunanji minister Samuel Žbogar. Kot je pojasnil Pahor, zunanji minister dokument pripravlja v posvetovanju z njegovimi sodelavci, strokovnjaki in drugimi. V zvezi s tem je še napovedal, da se bo o tem, kdaj naj se začnejo posvetovanja o osnutku dokumenta s parlamentarnimi strankami, posvetoval s predsedniki strank. V medijih so se pojavila namigovanja, da predlog pripravljata tako ministrstvo kot premier Pahor se je na sestanku s predsedniki parlamentarnih strank decembra lani dogovoril, da bo vlada pripravila predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama in ga nato predložila DZ. Nato so se v medijih pojavila namigovanja, da predlog pripravljajo tako na zunanjem ministrstvu kot tudi v kabinetu predsednika vlade, in sicer pod okriljem premierovega posebnega zunanjepolitičnega odposlanca Dimitrija Rupla. Rupel je glede tega že povedal, da zbirajo dokumentacijo, na MZZ pa so potrdili, da predlog pripravljajo in da pri tem sodeluje tudi predsednik vlade.

V zvezi z ratifikacijo vstopa Hrvaške v zvezo Nato je Pahor dejal, da si vlada želi, da bi državni zbor odločitev sprejel s potrebno dvotretjinsko večino. "Nimamo nobenih zadržkov, da bi ravnali drugače," je poudaril premier in dodal, da tudi pri pogajanjih Hrvaške z EU ne bi imeli drugačnih zadržkov, kot jih imajo druge države, če Hrvaška v svojih dokumentih ne bi prejudicirala meje med državama. Tega pri pogajanjih za vstop v Nato ni bilo, zato je vlada lani to odločitev sprejela, letos pa jo je poslala v državni zbor, je pojasnil.

Pahor si želi, da bi prišlo do napredka Kot je dejal, je o slovenskih zadržkih v pogajanjih Hrvaške z EU govoril s češkim premierom in predsedujočim EU Mirekom Topolanekom. Pahor si želi, da bi pri tem vprašanju prišlo do napredka, pri čemer je znova izrazil razočaranje, da je hrvaški premier Ivo Sanader zavrnil njegovo vabilo na pogovore.

Pahor je tudi povedal, da Miha Pogačnik ostaja vodja slovenskega dela slovensko-hrvaške komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje. Kot je dejal, Pogačnik uživa njegovo zaupanje, z njim se je tudi posvetoval in se bo tudi v prihodnje. Pahor upa, da bo komisija konec januarja končala delo in obvestila obe vladi, kje vidi možnosti za rešitev vprašanja meje. Pod zaupno je imela vlada na dnevnem redu predlog razrešitve in imenovanja članov slovenskega dela komisije.

Orožen Adamič: To se dogaja tudi v zakonu Normalno je, da imajo sosedi včasih bolj zapletene odnose, tako kot se to dogaja v zakonu, je pa potrebno vse urejati v odprtih pogovorih, pogajanjih in dogovorih, je v Zagrebu izjavil slovenski veleposlanik na Hrvaškem Milan Orožen Adamič.

"Ni najboljše, če se to ureja prek medijev, ker se tudi težave v zakonu ne rešujejo na ulici. Najprej je potrebno vse urediti medsebojno, potem bo vse lažje", je dejal Orožen Adamič na božičnem in novoletnem sprejemu, ki ga je za predstavnike diplomatskega zbora v Zagrebu danes pripravil hrvaški predsednik Stipe Mesić.

Slovenija si ves čas želi urediti odprta vprašanja s Hrvaško "Upam, da bomo imeli v prihodnosti dosti pozitivnih skupnih korakov pri reševanju skupnih problemov, v teh težkih gospodarskih časih, ko smo soočeni s plinsko krizo in podobnimi težavi," je še dodal slovenski veleposlanik. Novinarjem je potrdil, da si Slovenija ves čas želi urediti odprta vprašanja s Hrvaško.

Težava ni v eni ali drugi strani

Obenem je zanikal, da bi to pomenilo, da je problem v Zagrebu. "Nepošteno bi bilo to reči. Težava ni v eni ali drugi strani, se pa je potrebno pogovarjati in dogovarjati, kar je normalen proces, v katerem ni ničesar neobičajnega," je še dejal.

Orožen Adamič je še poudaril, da sta bili obe državi tesno povezani v zgodovini, in dodal, da od dveh milijonov Slovencev vsako leto Hrvaško obišče milijon slovenskih turistov.

Kaj lahko državi skupaj storita? "Ne obstaja tesnejša navezanost, vendar to ne pomeni, da se ni treba pogovarjati o problemih in jih urejati", je v izjavi novinarjem dejal slovenski diplomat in sklenil, da je treba pogledati, kaj državi lahko skupaj storita, ne pa kaj bosta naredili druga drugi.

Janša vstopa Hrvaške v EU in Nato ne povezuje

Poslanska skupina SDS o vstopu Hrvaške v zvezo Nato še ni razpravljala, zato predsednik SDS Janez Janša po seji strokovnega sveta stranke še ni mogel pojasniti, kakšna bo njihova formalna odločitev. Osebno pa vstopanja Hrvaške v EU in Nato ne povezuje ter ne vidi nobene točke, na kateri Hrvaška ne bi izpolnila pogojev za članstvo v Natu. Postopek vključevanja v EU ni "preslikan", ko gre za vključevanje v Nato, opozarja predsednik največje opozicijske stranke. Gre namreč za drugačno naravo tega zavezništva, sam pa ne vidi nobene točke, kjer Hrvaška ne bi izpolnila pogojev za članstvo v Natu.

Janša ob tem poudarja, da gre za njegovo osebno stališče, saj poslanci SDS o tem, ali bodo v državnem zboru ratifikacijo protokola o vstopu Hrvaške v Nato podprli, še niso razpravljali. Za ratifikacijo je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina. Koalicijski poslanci bodo predvidoma glasovali za, opozicijska SLS pa je v sredo predlagala odlog glasovanja. Smiselnost predloga poslanske skupine SLS za odlog ratifikacije je po Janševem mnenju odvisna od tega, kakšni so ostali časovni roki. Če prestavitev za nekaj tednov pomeni, da bodo v tem času dosegli soglasje, se z njo strinja, ne pa tudi v primeru, "če kdo hoče odločanje prestaviti zato, ker je proti".