OZP preložil razpravo o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato

Poslanci so sprejeli pobudo premiera Boruta Pahorja, da se pred odločitvijo podrobneje seznanijo z vso dokumentacijo, ki je na voljo.

Premier Pahor je poslancem ponudil vpogled v vso dokumentacijo Poslanci so sicer sprva zavrnili predlog SLS o preložitvi te odločitve na kasnejši čas, kasneje pa so vendarle podprli proceduralni predlog iste poslanske skupine, da se poslanci - tako v odboru kot v celotnem DZ - seznanijo z vso dokumentacijo, ki jo je Hrvaška predložila ob vključevanju v Severnoatlantsko zavezništvo. Zunanji minister Samuel Žbogar je poslance sicer opozoril, da gre večinoma za tajne dokumente zveze Nata, kar bo potrebno spoštovati.

Že v začetku razprave je premier Pahor poslancem ponudil vpogled v vso dokumentacijo o hrvaškem vključevanju v Nato, da bi se razjasnili vsi dvomi. Sicer sam meni, da je vlada poslancem že sedaj zagotovila vse dokumente, da bi lahko podprli odločitev o ratifikaciji pristopnega protokola s potrebno dvotretjinsko večino.

Ratifikacija sprememb treh členov Severnoatlantske pogodbe Minister Žbogar je pri tem tudi izrecno pojasnil, da gre sedaj zgolj za ratifikacijo sprememb treh členov Severnoatlantske pogodbe, v katerih se kot članici doda še Hrvaško in Albanijo, medtem ko je Slovenija v pristopnem procesu podprla vključitev Hrvaške v Nato. To je podprla tudi na vrhu zavezništva v Bukarešti aprila lani.

Pahor: Slovenija nima razlogov za nasprotovanje Enako je poudaril tudi Pahor in opozoril, da Slovenija že v Bukarešti ni imela razlogov za nasprotovanje in jih nima niti zdaj, zaradi česar je na kocki tudi verodostojnost države, če ne bo prišlo do ratifikacije pristopnega protokola. Izrecno je izpostavil, da Slovenija nima ne stvarnih ne političnih razlogov, da protokola o vstopu Hrvaške v Nato ne ratificira.

Pahor, ki je poslance med drugim na zaprtem delu seje seznanil tudi z vsebino sredinega obiska evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna v Ljubljani, je še poudaril, da je odločanje o pristopni dokumentaciji Hrvaške v Natu po naravi različno od dokumentacije za vstop v EU in da ne gre povezovati obeh zadev. Pri EU gre za prilagajanje pravnega reda, pri Natu pa ne, je dejal.

Jelinčič: Tudi tu gre za prejudic meje Toda na drugi strani se z njim ni strinjal predvsem Zmago Jelinčič (SNS), ki je v obrazložitvi svojega stališča, da bo glasoval proti, izpostavil, da je morala na primer Hrvaška v procesu pristopa v Nato navesti kote, kje naj bi potekala njena meja, ki še ni določena. In tu je med drugim Hrvaška kot svoji koti navedla Trdinov vrh in sredino Piranskega zaliva, je dejal Jelinčič in opozoril, da gre tudi tu za prejudic meje in torej tudi za povezanost obeh problemov, se pravi vključevanja Hrvaške v EU na eni strani in v Nato na drugi.

Jelinčič je še menil, da "Slovenci ne bodo zadovoljni, če bo DZ zdaj popustil na polovici poti". "Naše popuščanje bo imelo posledice tudi na drugi strani," je opozoril in dejal, da je na tej ravni potrebno paziti tudi na verodostojnost pred lastnimi državljani. "Povedati bo treba, na čigavi strani smo - ali na slovenski ali hrvaški," je dejal prvak SNS.

Janša: V dokumentaciji hrvaškega priključevanja Natu ni nič spornega Za sklep parlamentarnega odbora za zunanjo politiko je glasoval tudi bivši premier in predsednik opozicijske SDS Janez Janša, kot je dejal po seji, da bi na ta način "odpravili vsako senco dvoma ali suma, da bi tukaj lahko bilo kaj narobe".

Pojasnil je sicer, da se v času hrvaškega približevanja v Nato "ni naletelo na takšne dokumente, drugače bi bil jaz kot predsednik vlade v prejšnjem mandatu obveščen." "Torej nihče me ni obvestil, da je tu lahko karkoli spornega in tudi danes v tej razpravi ni bilo nič konkretnega navedeno," je dejal Janša.

"Tudi če bi se kaj našlo, bi bilo to relativizirano z Brionsko izjavo" Poudaril pa je, da "tudi če bi se kaj našlo", bi bilo to relativizirano z Brionsko izjavo, s katero se je Hrvaška tudi pred mednarodno skupnostjo zavezala, "da nič od tega, kar je bilo storjeno, vrisano v razne zemljevide ali premaknjeno na samem terenu po 25. juniju 1991 ne velja". "Kar seveda po drugi strani daje slovenskim zahtevam, da se takšna dokumentacija umakne, še dodatno težo," je menil Janša.

"Odklonilno stališče DS je zame največje presenečenje" Vseeno pa je izrazil presenečenje, ker je državni svet v sredo sprejel odklonilno mnenje glede ratifikacije pristopa Hrvaške v Nato. "Na nek način je v celotnem tem dogajanju v zadnjih dneh in tednih to odklonilno stališče DS, kjer ima sedanja vladna koalicija izrazito politično večino, zame največje presenečenje," je dejal.

Rehnove predloge bo potrebno "zelo dobro pretehtati" Pojasnil je še, da se je pred sejo OZP s premierom Borutom Pahorjem pogovarjal tudi o sredinem obisku evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna v Ljubljani, o čemer je sicer Pahor nato v zaprtem delu seje seznanil tudi vse ostale člane odbora. Janša ni želel izdati podrobnosti predlogov, ki jih je predstavil Rehn, a je vseeno opozoril, da je Rehn "po službeni dolžnosti naklonjen kandidatkam" in da bo potrebno njegove predloge "zelo dobro pretehtati".

Opozoril je še, da je potrebno paziti tudi na časovno dimenzijo, saj je Hrvaška pobude o mediaciji sprejemala, če bi bile odločitve o tem po vključitvi Hrvaške v EU. Vendar pa je bilo slovensko stališče že od vsega začetka, da se ta proces zaključi prej, preden se sprejemajo ključne odločitve o hrvaškem vključevanju v EU. "Na nek način je ta čas zdaj tukaj in dejansko je prišel ta trenutek resnice. V naslednjih nekaj tednih bo jasno, kako bodo ti postopki tekli," je dejal Janša.

Janša je komentiral tudi vstop Hrvaške v EU Do vstopa Hrvaške v EU mora biti tako po Janševih besedah ali "dorečena neka dokončna rešitev, na primer kot je bila predlagana v sicer neratificiranem sporazumu Drnovšek-Račan, ali pa mora biti doseženo soglasje, potrjeno tudi v parlamentih obeh držav, o zavezujočih pravnih okvirih reševanja tega problema s pomočjo tretjega". Vendar pa so v tem zadnjem primeru slovenska stališča jasna in od teh ni možno odstopiti, je še dejal Janša.

"Kdo pameten je proti načelu pravičnosti?" Izpostavil je še, da bo v prihodnjih tednih znano stališče mešane diplomatske komisije, ki skuša določiti ta skupen pravni okvir za reševanje vprašanje meje. Po njegovih besedah "bo zelo pomembno, kako bo ena ali druga stran reagirala na te predloge". "Težko bo v tem primeru za Hrvaško v mednarodni javnosti pojasnjevati, da ni za reševanje tega problema z načelom pravičnosti. Kdo pameten je proti načelu pravičnosti?" se je vprašal in menil, da če Hrvaška tega ne bo sprejela, bo ona v defenzivi.

"Postopek, dogovorjen na Bledu, še vedno teče" Pojasnil je še, da se je na Bledu leta 2007 s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem dogovoril "o proceduri, ne pa o odločitvi". "In ta procedura, ki je tedaj stekla v smislu oblikovanja vseh komisij, je bila v Sloveniji ravno tako enotno politično podprta kot tudi ti zadnji koraki. Ta postopek, ki je bil dogovorjen na Bledu, še vedno teče. S prehodom na nov vladni mandat se tu ni nič spremenilo," je še poudaril Janša.

Namen vlade je, da bi do ratifikacije prišlo še januarja Na koncu so se poslanci vendarle strinjali, da odločanje o ratifikaciji pristopnega protokola Hrvaške v Nato preložijo na ponedeljek. Za je bilo 14 članov odbora, en pa je bil proti. Poleg tega so na ponedeljek preložili tudi odločanje o ratifikaciji pristopnega protokola Albanije v Nato.

Plenarna seja DZ, v okviru katere naj bi že odločali o ratifikaciji omenjenih pristopnih protokolov, se sicer začne že v ponedeljek popoldne, namen vlade pa je, da bi do ratifikacije prišlo še v okviru te januarske seje. Sicer bi lahko nastala zamuda, ki bi lahko ogrozila v zavezništvu dogovorjen rok, da naj bi Hrvaška in Albanija v Nato uradno vstopili aprila.

Jelinčič napovedal referendum če bo DZ podprl vstop Hrvaške v Nato

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je na novinarski konferenci po seji odbora DZ za zunanjo politiko napovedal referendum, če bo DZ podprl vstop Hrvaške v Nato.

Jelinčič je izrazil upanje, da se bodo poslanci v ponedeljek, ko bodo v OZP nadaljevali razpravo o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato, odločili za zavrnitev, v nasprotnem primeru pa bo poslanska skupina SNS zahtevala sklic referenduma. "Bojimo pa se, da bo državni zbor našel milijon razlogov, da se ne dovoli tega referenduma," je dejal in dodal, da se lahko zgodi, da bo referendum zahteval tudi državni svet.

Jelinčič meni, da ne bodo dobili vseh dokumentov v zvezi z ratifikacijo Jelinčič je še povedal, da so danes na seji OZP dosegli, da bodo k predlogu zakona o ratifikaciji protokola o pristopu Hrvaške v zvezo Nato, dobili dokumentacijo, ki je dosegljiva na zunanjem ministrstvu, po njegovih besedah pa bi morali dobiti tudi drugo dokumentacijo, med drugim dokumentacijo s slovenske misije pri Natu v Bruslju. Jelinčič je sicer ob tem izrazil prepričanje, da ne bodo dobili vseh razpoložljivih dokumentov.

Poudaril je še, da sta vstopa v Evropsko unijo in Nato povezana, saj imata ti dve organizaciji skupne strateške interese, kar je po njegovih besedah razvidno iz dokumentov, ki jih je sprejel Nato. "Če imata skupne interese, to pomeni, da je vstopanje v eno in drugo organizacijo med seboj zelo povezano," je dejal.

Pahor referenduma ne podpira Slovenski premier Borut Pahor je po seji vlade glede morebitne podpore referenduma o vstopu Hrvaške v zvezo Nato povedal, da referenduma ni nikoli podpiral in ga tudi sedaj ne. Glede dokumentacije, ki bo sedaj na voljo tudi poslancem in poslankam v DZ, je zadovoljen, saj bo to po njegovem lahko razblinilo dvome pred glasovanjem v DZ prihodnji teden.