Ljubljanski mestni svet je po skoraj treh urah razprav soglasno sprejel dopolnjena osnutka odlokov o strateškem in o izvedbenem prostorskem načrtu MOL.
Svetniki so dopolnjena osnutka pohvalili in se strinjali z oceno, da je sprejem novega prostorskega načrta za Ljubljano izrednega pomena. Dokumenta bosta od torka tudi javno razgrnjena.
"Nov prostorski načrt želi doseči novo kvaliteto"
Načelnik oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek je uvodoma poudaril, da želi nov prostorski načrt Ljubljane doseči ne le kompromis, ampak novo kvaliteto. Na pobudo Mestne občine Ljubljana (MOL) pa so po njegovih besedah začeli pripravljati tudi regijski prostorski načrt in projekt javnega potniškega prometa v regiji.
2000 stanovanj na leto
Prostorski načrt bo predvsem omogočil stanovanjsko gradnjo, ki se bo s sedanjih 900 stanovanj na leto povečala na 2000 stanovanj na leto. Drug zelo pomemben moment je gospodarski razvoj, zato je velik poudarek dan poslovnim conam. Tretja ključna stvar je promet. Načrtujejo razširitev vseh vpadnic, pri čemer bodo na novih pasovih striktno vozili samo avtobusi in taksiji, ter ureditev parkirišč ob mestnih vpadnicah za sistem P+R.
Jazbinšek: Novih stanovanjskih površin je petkrat preveč
Svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek je v svoji razpravi predlagal, da prekinejo obravnavo dokumentov in jo nadaljujejo po javni razgrnitvi, vendar predlog ni bil sprejet. Poleg tega pa je predlagal, da mora mestni svet pregledati pripombe iz javne razgrnitve preden jih bodo vgradili v predlog prostorskega načrta. Na osnovi okoljskega poročila pa Jazbinšek sklepa, da je novih stanovanjskih površin petkrat preveč.
"Četrtne skupnosti so sodelovale pri pripravi dokumentov"
Po besedah svetnika Janeza Moškriča (SDS), ki je tudi predsednik sveta Četrtne skupnosti Sostro, so četrtne skupnosti že od vsega začetka sodelovale pri pripravi dokumentov. To je po njegovih besedah pohvalno. Ob tem je poudaril, da njihove pobude, da bi se okrepilo četrtno središče ter sanirala razpršena gradnja, pri pripravi dopolnjenega osnutka dokumentov niso upoštevali. V četrtni skupnosti v strateškem planu po njegovih besedah ni nobene spremembe, stanje ostaja nespremenjeno.
Javna razprava bo pokazala, ali lahko Ljubljana deluje kot celota, je v razpravi ocenil svetnik NSi Ignac Polajnar. Od strateškega načrta pričakuje odgovor na vprašanje, ali bo Ljubljana v prihodnosti izgledala kot mestna vas, ali bo vsaj ožje središče izgledalo kot mesto. Izpostavil je tudi nujnost povezanosti oz. sodelovanja s primestnimi občinami.
Težave pri pridobivanju gradbenih dovoljenj?
Samostojni svetnik Janez Kopač je kljub nekaterim konkretnim pripombam dokument pohvalil. Kot član odbora za urejanje prostora in urbanizem pa je podal konkretne pripombe. Med drugim je poudaril, da so osnovni kriteriji za sprejemanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) preveč omejujoči. Izrazil je bojazen, da bodo težave pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, dokler ne bodo za vsa območja, ki naj bi jih bilo po njegovih informacijah celo 600, sprejeli OPPN.
Sušnik predlaga, da se gradnja omeji na stanovanjsko in poslovno
S Kopačevimi pripombami se je večinoma strinjal tudi svetnik SDS Peter Sušnik. Predlagal je, da se območja OPPN omeji samo na področje stanovanjske in poslovne gradnje. Opozoril je na ključno pomanjkljivost dokumentov na področju prometa, kjer pripravljavci dokumenta po njegovih besedah probleme vidijo v slabem vodenju prometa skozi križišča. Med drugim je predlagal, da v dokumentu predvidijo možnost ureditve izvennivojskih križišč na vpadnicah, kjer je to mogoče.
Za zmanjšanje števila predvidenih OPPN se je v razpravi zavzel tudi Slavko Slak (LDS). Nekoliko je dopolnil Jazbinškov predlog: Po njegovem mnenju bi bilo dobro, da bi o predlogu dokumentov, ko bodo vključene pripombe iz javne razgrnitve, razpravljali na mestnem svetu in ga šele potem poslali v soglasje vladi. Ko bo vlada dala soglasje, bodo lahko svetniki po Slakovih besedah le še podprli predlog. Predlog je podprl tudi Gregor Gomišček (SDS), saj je po njegovem mnenju razprava pokazala, da bodo morali pred dokončnim glasovanjem o dokumentih o tem še enkrat razpravljati v mestnem svetu. Izrazil je še bojazen, da bo v fazi priprave predloga dokument podvržen interesom kapitala.
"Zapisati je treba, kje je javni interes mesta"
Svetnik SD Gregor Istenič želi, da v strateški načrt zapišejo, kaj bodo naredili za doseganje pozitivnega demografskega trenda, da ne bodo vsa nova stanovanja ostala prazna. Izpostavil pa je tudi ekonomski vidik, ki po njegovem mnenju ni dovolj jasno opredeljen. "Zapisati je treba, kje je javni interes mesta, ne pa da pobudo prepuščajo kapitalu," je dejal Istenič.
Župan Zoran Janković se je ob koncu dveinpolurne razprave zahvalil svetnikom in tudi pripravljavcem dokumentov. Pozdravil je pobudo nekaterih svetnikov, da bi mestni svet o predlogih dokumentov še enkrat razpravljal preden jih posredujejo v soglasje državnim organom. Po županovih besedah pa je plan izjemno razvojno naravnan.
Več kot 6000 pobud v desetih letih
Dokumenta bosta nadomestila veljavni dolgoročni plan občine za obdobje 1986-2000 ter ga vsebinsko in tehnično prilagodila zahtevam časa. Na MOL so v zadnjih 10 letih prejeli več kot 6000 pobud za spremembo namembnosti ali spremembo pogojev posameznih parcel, pred letom dni pa je MOL predstavila tudi Vizijo 2025.
Vse to so poskušali upoštevati pri pripravi novih prostorskih aktov Ljubljane, ki bodo javno razgrnjeni od 22. aprila do 30. maja. Svoja stališča so na seji mestnega sveta že predstavili predsedniki nekaterih ljubljanskih četrtnih skupnosti. Vodja odseka za prostorske planske akte Tomaž Souvan pa je pojasnil, da bodo natančno preučili vse pripombe iz javne razprave, vključno z zahtevami iz okoljskega poročila.
3
