Mirovni inštitut je v okviru tedna izbrisanih pripravil okroglo mizo, na kateri so posamezni novinarji in uredniki spregovorili o poročanju medijev o problemu izbrisanih.
Urednik na radiu Slovenija Vojko Brvar je povedal, da je o izbrisanih poročal pred leti, ko je bil zadeva najbolj vroča in ko so se zgodili vsi izvirni grehi v zgodbi - to je v času obeh ustavnih odločb. Po njegovem mnenju se je takrat pokazalo, kaj je v novinarstvo prinesel kapitalizem. "Večina novinarjev je bila namreč prisiljena samo poročati, kaj se dogaja, nihče pa si ni vzel časa, da bi pogledal za kaj se pravzaprav gre," je dejal.
Brvar: Novinarji niso uspeli odkriti, da ljudje niso dobili odločb o izbrisu
Po njegovi oceni je temeljni problem pri izbrisanih v tem, da osebe niso dobile odločb, da so izbrisane, česar pa novinarji niso uspeli odkriti. "Zgodbo so sestavljali tako, kot so jo jim pripovedovali drugi, ne da bi pogledali za kaj pravzaprav v njej gre. Tako smo dobili neko zelo invalidno zgodbo," je ocenil.
Mekina: Nekateri so spraševali, ali je o tem res treba poročati
Nekdanji urednik na Dnevniku Igor Mekina je dejal, da je o izbrisanih prvič pisal še v času, ko je bil novinar na Mladini. Kot je dejal, se je takrat tudi naučil, da moraš biti vedno na strani tistih, ki so šibkejši, zato so o tem problemu veliko pisali. Včasih so se, kot je dejal, dogajali tudi pritiski, ki so šli v smeri, "ali je o tem res treba poročati".
Alenka Arko: Nihče se ni spraševal, ali je bil izbris upravičen ali ne
Urednica oddaje preverjeno na POP TV Alenka Arko je predstavila poročanje največje komercialne televizije o omenjenem vprašanju. Kot je dejala, je televizija o problemu večinoma poročala, ni pa zavzemala stališča o tem, ali je prav, da je prišlo do izbrisa ali ne. "Posebej se spomnim, ko je prišlo do nekega črnega obdobja, ko je prišlo do ponavljanj nekih političnih refleksij brez poglabljanja v to, ali je to prav ali ne. Tako smo ravnali vsi, kar pa ni bilo v redu," je dejala. Dodala je, da so tako ravnali tudi v oddaji Preverjeno, da pa bi danes verjetno ravnali drugače.
Gačič: Novinarji ne zavzamejo dovolj aktivne drže
Da novinarji, kot četrta veja oblasti niso naredili naloge, je menil novinar Studia City Siniša Gačič. Dokaz za to je po njegovem ta, da je problem še tu. Po njegovem mnenju novinarji pri poročanju o problemu ne zavzamejo dovolj aktivne drže in so samo poročevalci. Če jo, so namreč hitro označeni za opredeljene novinarje, je prepričan.
Kocjančič: Italijanski mediji so pozabili na kršitve človekovih pravic v lastni državi
Publicist Igor Kocijančič je na okrogli mizi predstavil pisanje italijanskih medijev o problemu. Kot je povedal, so v Italiji pred letom 2004, ko je Slovenija stopila v EU, mediji o problemu poročali v smislu "koga jemljemo v Evropo", pri tem pa pozabili, na kršitve človekovih pravic v lastni državi.
Mekina: Veliko je odvisno od urednikov
Predstavnik izbrisanih Aleksandar Todorović je novinarje povprašal, ali so bili pri svojem poročanju o izbrisanih kdaj deležni kakšnih pritiskov, cenzure ali samocenzure. Mekina mu je odgovoril, da je pri tem vse odvisno od tega, kakšno mnenje o podproblemu imajo uredniki. "Če pokažejo, da ga tema ne zanima, tema ni objavljena," je dejal. In dodal, da lahko pri tem problemu "pravi človek na pravem mestu veliko naredi".
Se od medijev pričakuje preveč?
Moderatorko okrogle mize pa je zanimalo, zakaj se kljub temu, da mediji veliko poročajo o izbrisanih, do zdaj ni nič spremenilo, in se vprašala, ali morda od medijev pričakuje preveč. Po mnenju Mekine je problem v tem, da izbrisani nosijo breme iz leta 1991, ko so bili predstavljeni kot notranji sovražniki. Brvar pa je ocenil, pa bi zadevi koristilo, če bi se pred volitvami politizirala.
1
