Občine "nekdaj rasle kot gobe po dežju", zdaj bi jih združevali

Po mnenju ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta bi v Sloveniji lahko shajali s približno sto občinami. Trenutno jih je 212. Kot pravi, je oblikovanje mreže občin v pristojnosti države, saj jih je v skladu z zakonom ustanovila in lahko njihovo število tudi zmanjša. Zmanjševanje števila občin bi bilo smiselno še pred lokalnimi volitvami prihodnje leto, zato je napovedal, da bodo na ministrstvu pripravili koncept ter ga dali v razpravo županom in koaliciji, potreben bi bil tudi referendum.

Pobudo zagovarjata tudi strokovnjak za lokalno samoupravo Stane Vlaj in pravnik Rajko Pirnat, a opozarjata na ustavne omejitve.

Vlaj: Občine so nastajale kot gobe po dežju in vedno kot politične odločitve "Dejstvo je, da imamo občin preveč in da je ta zgodba prešla vse meje," je poudaril Vlaj, a bi prva pot morala biti dogovor z občinami, kar pa bi bil zelo dolgotrajen postopek. Zato se mu zdi nemogoče, da bi pristojni to lahko uredili do naslednjih lokalnih volitev. Sprašuje se, kaj bi država morala ponuditi skeptikom, da bi videli, da je to nekaj pozitivnega. Tu imata po njegovem mnenju nepogrešljivo vlogo združenji občin, v katerih pa so že jasno povedali, da Virantovim načrtom niso naklonjeni.

Tudi samo združevanje občin je za Vlaja zelo vprašljivo, če ne bi temu sledil še razmislek, kako naj se financirajo, da bo skladno z ustavo, in katere naloge naj opravljajo. V prvi vrsti bi bilo sicer najprej treba sprejeti strategijo razvoja slovenske lokalne samouprave, opozarja. Doktrina namreč ni izdelana, zato ni jasno, kaj država želi, občine pa so nastajale "kot gobe po dežju" in bile tudi vedno politične odločitve, ne glede na to, katera opcija je bila na oblasti.

Pirnat: Če je cilj združevanja občin zgolj javnofinančne narave, ni vredno poskusiti Tudi pravni strokovnjak in predsednik Inštituta za javno upravo Rajko Pirnat poudarja potrebo po spremembi sistema financiranja občin. Kot je pojasnil, bi lahko sistem spremenili tako, da bi denimo spodbujal nastanek občin z od 5000 do 8000 prebivalci, a bi še vedno zagotavljal nek minimalni standard za vse občine. Že to je po njegovih besedah nekoliko tvegano in "ni ravno v skladu s pravičnostjo", a bi se dejansko nekaj dalo doseči skozi takšne spremembe. Sistem, s katerimi bi obubožali majhne občine, bi bil tudi neustaven, saj bi s tem dejansko onemogočili lokalno samoupravo.

Zakon o financiranju občin je sicer s spremembo leta 2006 zagotovil več denarja "revnejšim" občinam ali drugače, če občine same niso zmogle pokriti stroškov, ki nastanejo z zakonom predpisanimi nalogami, jim je sistem financiranja zagotovil ta sredstva. Že obet tega zakona je spodbudil vrsto želja po novih občinah, leta 2006 jih je tako DZ po posvetovalnih referendumih v dveh delih ustanovil kar 17.

Sistem financiranja občin v Sloveniji, ki spodbuja majhne občine, je po Pirnatovih besedah sicer posledica tudi županskega lobija oziroma "relativno velikega vpliva", ki so ga v DZ imeli župani. Zato si tudi on težko predstavlja, da bi do spremembe zakonodaje prišlo tako hitro.

Združitev občin prav tako pomeni tudi ukinjanje občinskih središč, uprav občin, manj županov ... In "hitro to ne bo šlo, enostavno pa še manj in kratkoročno zna stati več kot bo prihranjenega", je opozoril Pirnat. Zato po njegovem mnenju ni vredno niti poskusiti, če je cilj zgolj javnofinančne narave.

"Pripravljalci naj ne razmišljajo tako poenostavljeno" Strokovnjaka ob tem menita, da je uspeh posvetovalnega referenduma vprašljiv. Ta sicer za DZ ni obveza in bi bilo mogoče občine združiti tudi prisilno, saj bi se dalo spremenit zakon. Vendar si Pirnat takšnega združevanja "čisto ustavno skladno" ne more predstavljati.

Lokalna samouprava je namreč ustavna pravica in njeno bistvo je, da je ta oblast ločena od države. Zato bi bila po Pirnatovem mnenju ureditev, ki bi direktivno dopuščala, da se poslanci odločijo združiti občine in "zarišejo, katere občine bi obstajale", neskladna z ustavo.

Sicer je teoretično možna tudi sprememba ustave, vendar Pirnat poudarjal, da lokalna samouprava "ni nekaj, kar bi si v Sloveniji izmislili na novo", saj gre za tradicijo, ki bi se jo težko na ravni občin uredilo bistveno drugače, kot je zdaj. V tem temelju se tako tega sistema ne da spremeniti, saj je občina odraz pravice do organizacije lokalne skupnosti in urejanja lokalnih zadev neodvisno od države.

Pirnat je še dodal, da so bile verjetno navedbe o stotih občinah izrečene zelo na hitro in brez podrobnega razmisleka. Zato bi bilo najprej treba počakati na konkretnejši načrt ministrstva oziroma vlade. A kljub temu Pirnat pripravljalce opozarja na ustavne omejitve. "Naj ne razmišljajo tako zelo poenostavljeno, da bi se dalo kar tako iz centra Ljubljane izrisati drugačne občine, to ne bo šlo," je še dejal.

Občine: Pol Slovenije bo pokonci, vrstile se bodo ustavne pritožbe Virantova napoved pa je močno razburila združenji občin. Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Ivan Žagar meni, da to ni najbolj nujen korak in da za iskanje prihrankov obstajajo še številne druge možnosti. Kot pravi, je v vseh občinskih upravah zaposlenih 4000 do 5000 ljudi in ne verjame, da bi se njihovo število z združevanjem občin bistveno zmanjšalo, saj bodo morale biti naloge vseeno opravljene.

Sam vidi večje možnosti za racionalizacijo in prihranek, če bi naloge nekaterih državnih institucij, ki delujejo po državi, kot so upravne enote ali centri za socialno delo, prenesli oz. locirali na občine ali na skupne občinske organe. Možnosti za racionalizacijo vidi tudi v prenormiranem sistemu.

Tudi predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj se sprašuje o izkupičku ukinjanja občin. Ukrep je primerjal z ukinjanjem ministrstev, kjer je edina sprememba ta, da imamo namesto ministrov državne sekretarje z nekaj sto evrov nižjo plačo. Ob spremembah pa se je pojavila vrsta problemov in nekatere stvari nekaj časa niso delovale.

Enako bo po njegovih besedah pri občinah. Vse kar vidi v tem je, "kup stroškov in jeze", pri čemer bo "pol Slovenije pokonci", potem pa iz vsega ne bi bilo nič.

Smrdelj tako predlog ocenjuje kot populističen in neresen. Sprašuje se tudi, ali je kaj takšnega sploh izvedljivo brez spremembe ustave. Nenazadnje je samo ustavno sodišče ustanovilo občino Ankaran, potem ko je bila takšna volja na tistem območju izražena na referendumu.

Da je za ustanavljanje občin predvidena celotna procedura in da je bil praktično za ustanovitev vsake občine podlaga referendum, opozarja tudi Žagar in dodaja, da bi morali najprej narediti analizo, kaj bi združitev pomenila. Sam osebno meni, da "ne prinese bistvene dodane vrednosti".

Ukinjanje občin bi lahko znižalo kakovost in dostop do storitev

Žagar se boji, da bi se znižala kakovost in dostop do storitev, saj so tudi tiste manjše občine naredile bistven premik pri zagotavljanju osnovne infrastrukture . Zato ne verjame, da bi se v katerem koli okolju kar tako odpovedali svoji občini. Omenil je tudi bojazen, da ne bi vse skupaj vodilo k dodatni centralizaciji.

Smrdelj pa je še poudaril, da bi se občine, država in tisti, ki bodo potencialno prizadeti, morali dogovoriti, kje bi bili pripravljeni zmanjšati odhodke. Opozarja namreč, da stroški z ukinitvijo občin ne bodo nič manjši - ne bo manj šol, domov za ostarele, prevozov otrok, itd.