Največji kmečki upori v samostojni Sloveniji

Ob tej priložnosti smo pripravili pregled nekaterih najodmevnejših "kmečkih uporov" po osamosvojitvi Slovenije.

Kmetje leta 1993 zaprli mejne prehode

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič nam je povedal, da so leta 1989 kmetje z razdeljevanjem mleka protestirali zaradi nizkih odkupnih cen mleka, prvi in tudi največji upor v samostojni Sloveniji, ki je trajal več dni, pa so organizirali leta 1993, ko so zaradi nizkih odkupnih cen pšenice in na splošno slabega stanja v kmetijstvu zaprli mejne prehode.

Leta 1994 so nato po njegovih besedah ribiči zaprli cesto pri Črnem Kalu, saj država ni pokazala posluha za njihove težave.

Burno leto 2002

Ker niso bili zadovoljni z odkupnimi cenami mleka, so leta 2001 kmetje s traktorji blokirali obrate Ljubljanskih mlekarn v Kočevju, Kranju, Mariboru, Novem mestu in Ljubljani.

Naslednje leto je zaradi odkritja antibiotika kloramfenikol v mleku veterinarska uprava nekaterim kmetom prepovedala oddajanje mleka. Dolenjski in štajerski kmetje so takrat zaprli ceste. Žveglič je poudarja, da je bil sporni antibiotik takrat kmetom podtaknjen.

Julija 2002 se je zaradi slabega položaja kmetijstva v državi pred vladnim poslopjem zbralo okoli tri tisoč kmetov, dva meseca pozneje pa jih je na shod, ki so ga naslovili Ni prihodnosti brez kmetijstva, prišlo v Ljubljano še vsaj trikrat več.

Na cesto tudi gozdarji in čebelarji

Leta 2003 so gozdarji na protestu opozorili na slabe delovne pogoje ter neurejen materialni, ekonomski in socialni položaj, leto kasneje pa so čebelarji pred vlado zahtevali celovito in trajno zaščito kranjske čebele, ureditev statusa slovenskih čebelarjev in državno zaščito porekla slovenskega medu.