Največja nevarnost okužbe s klopi je na Gorenjskem in Koroškem

Med regijami za obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom izstopata Gorenjska in Koroška, saj je bila tam v letih 2000 do 2009 povprečna letna stopnja obolevnosti vsaj dvakrat višja v primerjavi s povprečno slovensko, to je 13,1 na sto tisoč prebivalcev, nam je povedala dr. Marta Grgič-Vitek z omenjenega inštituta. Z borelijami okuženi klopi pa so razširjeni po vsej Sloveniji. Klopni meningoencefalitis je lahko tudi smrtna bolezen Klopni meningoencefalitis je sicer redko smrtna bolezen, vendar zaradi njega umre en do dva odstotka odraslih bolnikov. "V letih 2000 do 2009 je bilo v zbirko podatkov o umrlih Inštituta za varovanje zdravja RS prijavljenih 18 primerov smrti, kjer je bil klopni meningoencefalitis naveden kot osnovni vzrok smrti, " pove Marta Grgič-Vitek. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži. Gre pa za virusno bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Bolezen se običajno začne sedem dni po vbodu klopa, s simptomi, podobnimi kot pri gripi, torej slabim počutjem, bolečinah v mišicah in glavobolom. Nato pri večini bolnikov sledi "ozdravitev" za nekaj dni do treh tednov, ko nastopi faza z visoko temperaturo, močnim glavobolom, lahko pa tudi nezavestjo. Bolezen lahko pusti tudi trajne posledice, kot na primer zmanjšano delovno sposobnost, lahko pa tudi pareze ali ohromelost. Klopni meningoencefalitis je, kot že rečeno, lahko tudi smrtna bolezen. Lymska borelioza je najpogostejša bolezen, ki jo povzročajo klopi Najpogostejša bolezen, ki jo povzročajo klopi, pa je lymska borelioza, ki se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. "Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča – erythema migrans. Bolezen se lahko pozneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, še pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov." Obe bolezni prenaša klop iz vrste Ixodes ricinus. Sicer se klopi nahajajo zlasti v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, travi in celo na vrtu. "Do nadmorske višine 600 metrov je veliko klopov, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad utrdita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja že od februarja pa vse do novembra," sporoča IVZ. Da se izognemo boleznim, ki jih prinašajo klopi, je najbolje, da se, ko smo v naravi, oblečemo tako, da pokrijemo čim več kože, oblačila pa naj bodo svetla, da klope lažje opazimo. Na IVZ tudi svetujejo, da se namažemo z repelentom, katerih vonj klope odganja. "Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se oprhamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo."

Najboljša zaščita za klopni meningoencefalitis je cepivo, za lymsko boreliozo pa ga ni Pred boleznijo klopnega meningoencefalitisa so zaščitene le tiste osebe, ki so bolezen prebolele oziroma je okužba potekala brez vidnih bolezenskih znakov, kar se lahko ugotovi s krvno preiskavo.

Na IVZ pa zagotavljajo, da je cepljenje najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Poudarjajo tudi, da je cepivo varno in učinkovito, cepljenje pa poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih zdravnikih. Za lymsko boreliozo cepiva za zdaj še ni.

Sicer pa klopa odstranimo s pomočjo pincete z ostrimi konicami. Kot še svetujejo na IVZ, ga primemo čim bližje koži in počasi izvlečemo. Kožo pa na mestu vboda nato razkužimo.