Na soočenju na POP TV o spornih gospodarskih prevzemih

Predsednik SDS Janez Janša je pri tem ocenil, da morajo biti sporni prevzemu sankcionirani, predsednik SD Borut Pahor pa, da so bili državni organi do zdaj pri tem premalo učinkoviti. Janša: Vsi menedžerji vendarle niso tajkuni Predsednik SDS je v uvodu najprej odgovarjal na vprašanje, ali meni, da so bili nekateri prevzemi podjetij nezakoniti. Janša je povedal, da se s preganjanjem spornih prevzemov ukvarjajo državni organi. Ti bodo po njegovem tudi presodili, ali je bil posamezen prevzem nezakonit ali ne. Je pa zanj moralno sporno, "da nekdo pride v družbeno podjetje s prazno aktovko, nekaj pozneje pa se predstavi kot njen lastnik". "Takšno dejanje mora biti sankcionirano, tisti, ki so oškodovani, pa morajo vedeti, da bo nekoč prišlo do tega, da jim bo tisto, kar jim je bilo vzeto, vrnjeno," je dejal Janša in dodal, da vsi menedžerji vendarle niso tajkuni.

Predsednik SD Borut Pahor je ocenil, da je gospodarski kriminal bil in tudi je, meni pa, da se preganja premalo uspešno. Po njegovi oceni je bilo v v sedanjem mandatu več prevzemov kot v prejšnjem. Kot je pojasnil, jih je bilo v tem mandatu 24, v prejšnjem pa dva.

"V prejšnjem mandatu je bilo trikrat več prevzemov" Na to se je odzval predsednik SDS in Pahorja pozval, naj mu jih našteje vsaj 12. Pahor mu je odgovoril, da si lahko Janša to pogleda sam. Ko je v nadaljevanju Janša ocenil, da je bilo v prejšnjem mandatu vsaj trikrat več prevzemov kot v sedanjem, mu je Pahor vprašanje vrnil in ga pozval, naj jih nekaj našteje. Menedžerski prevzemi BTC, Perutnina Ptuj, SCT, Merkur in Pivovarna Laško, mu je odgovoril predsednik SDS.

Bajuk: Nihče ni vedel za Kolonel Da so primeri, ko je nekdo čez noč obogatel, sporni, je na soočenju ocenil predsednik NSi Andrej Bajuk. Slednji je zato prepričan, da morajo državne ustanove takšno početje temeljito pregledati. Pri tem je tudi tem pojasnil, zakaj sta NLB in NKBM poleg nekaterih drugih bank financirali prevzem Pivovarno Laško. "To so počele v skladu z svojimi pravili, takrat pa tudi še nihče ni vedel za Kolonel," je dejal.

Kresalova: Tajkuni so se rodili v pisarni predsednika vlade Predsednica LDS Katarina Kresal je ocenila, da so se tajkuni rodili 12. avgusta 2008 v pisarni premiera Janeza Janše. Takrat naj bi po njenem država pod mizo prodala delež v Mercatorju, v zameno pa dobila nadzor nad Delom. "Od takrat ima v Sloveniji ena sama oseba ekskluzivno licenco, da ljudi označuje za tajkune, to je Janez Janša," je dejala Kresalova.

Na to se je odzval premier in jo pozval, naj mu pove en sam primer, ko je nekoga osebno označil za tajkuna, Kresalova pa mu je odgovorila, da ni govorila o konkretnih imenih, ampak na splošno.

Šrot: Moj brat je vse delnice kupil na borzi Med številnimi vprašanji, ki sta jih voditelja naslovila na navzoče, je bilo tudi vprašanje namenjeno predsedniku SLS Bojanu Šrotu. Voditelja je zanimalo, zakaj je v zgodbi, povezani s prevzemom Pivovarne Laško, stopil na stran svojega brata Boška Šrota in zakaj je SLS še vedno v koaliciji, če ne verjame premieru. Šrot je odgovoril, da njegov brat ni storil nič nezakonitega, saj naj bi vse delnice kupil na borzi. "Če pa je to sporno, potem je smiselno, da borzo ukinemo," je dejal.

Jelinčič: Tajkunizacija se je začela leta 1991 in 1992 O spornih gospodarskih prevzemih so se na soočenju izrekli tudi predsedniki preostalih strank. Po oceni predsednika Zares Gregorja Golobiča so t.i. tajkuni resen moralni in pravni problem Slovenije, posebej če njihovo početje ni sankcionirano. Da mnenja o tem, kdaj se je zgodila prava "tajkunizacija", niso enotna, pa je ocenil predsednik SNS Zmago Jelinčič. Po njegovem se je resnična "tajkunizacija" začela leta 1991 in 1992, ko je izginilo neznano kam eno največjih podjetij - Smelt.

Peče: Slovenija si tega, kar se dogaja, ne zasluži Predsednik Lipe Sašo Peče je dejal, da si Slovenija tega, kar se dogaja, ne zasluži. Po njegovem krivdo za sporne prevzeme nosita tudi vlada in parlament. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je zanikal, da bi njihova stranka povezana s tajkuni. "Naša stranka nima kapitala, ima pa upokojence," je dejal Erjavec.

V soočenju so prvaki parlamentarnih strank govorili tudi o tem, zakaj lahko družba SCT gradi hitreje pri zasebnikih kot pri državi. Janša je dejal, da ni tunela ali cestnega odseka, ki ga je gradil SCT in ki se ne bi podražil. Po Janševih besedah so za ta problem krive vse vlade in tudi sedanja. "Podcenili smo problem," je poudaril predsednik SDS in opozoril, da se je na področju gradbeništva "organiziral najmočnejši lobi". Dodal je, da so "lovke" tega lobija "segale povsod, tudi v civilno družbo in vlado". Prepričan je, da je bil "Dars organ v sestavi SCT, ne pa organ v sestavi ministrstva". Janša je poudaril, da je bilo potrebno zamenjati upravo Darsa, da se je omejila moč tega lobija.

Pahor: Investiramo preveč za tisto, kar dobimo Pahor je dejal, da njegova stranka predlaga centralno agencijo za javna naročila. Zavzel se je za bolj transparentne in gospodarne odločitve. Dodal je, da je treba "regulatorje izpod kape države preseliti pod kapo Banke Slovenije". Na področju zdravstva, tako Pahor, "investiramo preveč za tisto, kar dobimo". Država je po Pahorjevem mnenju v načelu slab gospodar. Na soočenju je tudi dejal, da se mu zdi "črna lista eden od ukrepov zoper tiste izvajalce, ki ne opravijo dela dobro".

Predsednik NSi Andrej Bajuk je opozoril, da je to "stara zgodba, ki se ni začela s to vlado". Dodal je, da je dejstvo, da obstaja gradbeniški lobi. Predsednik NSi je navedel gradnjo Pediatrične klinike in pri tem opozoril na slabo načrtovanje v letu 2002. Po njegovih besedah je takrat ministrstvo za finance funkcionarko, ki je opozarjala na slabo izpeljavo projekta, "preprosto izključilo iz delovnega telesa". Bajuk je še dejal, da je sedanja vlada naredila pomembne korake za izboljšave na področju investicij z javnim denarjem. Po besedah predsednika SLS Bojana Šrota ima sam kot celjski župan dobre izkušnje s SCT. Ob tem je omenil, da je SCT bil pri gradnji celjske športne dvorane, ki je prav tako javna investicija,"korekten izvajalec in ni bilo aneksov". Šrot meni, da je problem pri investicijah z javnim denarjem povezan s slabim načrtovanjem.

Golobič: Pediatrija odprta, a neopremljena Predsednik Zares Gregor Golobič je dejal, da je "pediatrija odprta, a neopremljena". Golobič je tudi navedel primer stolpa Brnik, kjer je po njegovem mnenju odgovornost za zaplete na strani naročnika, ne pa izvajalca. "Državni uradnik, ki je vodil projekt, je hotel vpeljati paradružinsko podjetje v posel," je zatrdil. Omenil je še odpadanje ometa v šentviškem predoru. Meni, da je za to kriva nova uprava Darsa, ki je "nekompetentna in ni vedela, da omet ni potreben". Problem je po Golobičevih besedah v nekompetentnosti in pri tem, da je "stroka v ozadju pred političnimi cilji".

Erjavec: Nisem gospod Zidar Predsednik DeSUS Karl Erjavec je dejal, da "nisem gospod Zidar, da bi vedel, zakaj nekje gradijo slabo, nekje pa hitreje". Po njegovem mnenju je nadzor slab, prav tako je premalo konkurence na področju investicij z državnim denarjem. Prepričan je, da bi se isto zgodilo tudi pri nakupu oklepnikov. Kot je poudaril, bi, če bi izbral Sistemsko tehniko, imel "25 aneksov kot pri Valuku". Zato se je, tako Erjavec, odločil za javni mednarodni razpis, na katerem so izbrali patrije. Te so bile po Erjavčevih besedah 20 odstotkov cenejše od oklepnikov, ki jih je ponujala Sistemska tehnika.

Kresalova: Država ni dobro upravljala s premoženjem Predsednica LDS Katarina Kresal je povedala, da je bistvo dobrega naročila to, da mora biti v javnem naročilu natančno izdelano vse o izvajalcih in podizvajalcev. "Ne morem razumeti, da se pri velikih poslih nenehno podaljšuje roke izvedbe in da se povečuje masa denarja," je dejala in pri tem navedla šentviški predor. Prepričana je, da je bistvo problema v tem, da država ni dobro upravljala s premoženjem.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je dejal, da "imam občutek, da smo se osamosvojili včeraj". Po Jelinčičevih besedah tisti, ki so bili na oblasti od 1992 do 2004, sedaj govorijo, "kaj bodo naredili jutri". "To je metanje peska v oči," je poudaril in dodal, da je SNS že leta 1996 v DZ vložila zakon o finančni policiji, a takrat ni bil sprejet. Dodal je še, da je poslanec SNS Bogdan Barovič tudi leta 2003 predlagal finančno policijo, "a sta ga SD in LDS zavrnili, da je to oborožena davčna služba in dodaten strošek".

Peče: Vse se podraži za štirikrat Predsednik Lipe Sašo Peče je poudaril, da se pri javnih naročilih "vse podraži za štirikrat, za štirikrat se podaljšajo roki, na državnem nivoju pa je pri vsakem naročilu vlada ali ministrstvo". Po njegovem mnenju bi bilo treba spremeniti zakon o javnih naročilih in onemogočiti anekse k pogodbam.