Spoštovanje etičnih meja je pomembno tako pri medijski fotografiji kot v novinarstvu sta izpostavila nizozemski fotoreporter Chris de Bode in informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
Razprava na temo novinarskih izzivov je potekala ob robu razstave World Press Photo (Medijska fotografija v svetu) 2008.
Kot fotograf ima "kaj povedati"
Chris de Bode je na uvodno vprašanje, kako z distanco obravnavati zgodbo, poudaril, da se včasih trudi, da ne bi pristopil z distanco. Zgodba po njegovih besedah namreč lahko prikazuje tudi razmere, ki ga pretresejo in ko ima kot fotograf "kaj povedati". Meni celo, da je to njegova dolžnost, še posebej, ker se ukvarja s fotografijo za revije. Poudaril pa je, da bi skušal biti čim bolj nepristranski, če bi fotografiral za časopis.
Fotografi morajo spoštovati etične meje
Za de Bodeja je pomembno, da fotografi spoštujejo etične meje in se subjektom fotografije predstavijo. "Če se ljudje zavedajo vaše prisotnosti, se lažje odzovejo," je prepričan. Poudaril je, da vedno skuša vzpostaviti stik z ljudmi, ki jih fotografira.
Za de Bodeja je pomembno, da fotografi spoštujejo etične meje in se subjektom fotografije predstavijo. "Če se ljudje zavedajo vaše prisotnosti, se lažje odzovejo," je prepričan. Poudaril je, da vedno skuša vzpostaviti stik z ljudmi, ki jih fotografira.
"Popolna novinarska objektivnost je nemogoča"
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je dodala, da gre v tem primeru za tihi pristanek subjekta fotografije. V številnih primerih pa se po njenih besedah novinarji tega načela ne držijo. Spomnila je, da odgovorni v t.i. rumenih tiskanih mediji v nekaterih primerih naredijo tudi izračune, ali se jim glede na predvideno prodajo bolj izplača neko fotografijo objaviti, ali pa bi bila odškodnina morebiti višja.
Med drugim je tudi poudarila, da je popolna novinarska objektivnost nemogoča, saj je vsak človek "na nek način pristranski" in ve, kako razmišlja o politiki. Nekateri novinarji imajo po njenih besedah dobre, drugi pa slabše vire, Pirc Musarjeva pa pogreša to, da se ne poglabljajo več v raziskavo neke teme.
Novinarstvo je v fazi preobrazbe
Kot je poudaril profesor filozofije in novinarstva v Utrechtu Gerard Smit, postajajo uredniki vse bolj pomembni, saj imajo novinarji "vse več dela in vse manj časa". Sicer pa je novinarstvo po njegovih besedah danes v fazi preobrazbe - tisti, ki z njim služijo, namreč ponavadi niso objektivni. Meni, da je sicer normalno, da so zgodbe, ki jih novinar pripoveduje, resnične, še bolj pomembno pa je, da novinar prinaša tisto, kar je pomembno.
"POP TV ni pod pritiskom trga"
Urednica dnevno-informativnega programa na POP TV Špela Šipek je med drugim izpostavila, da imajo trenutno program, ki ima visoko gledanost, da pa ne ve, kako bi odreagirali, če bi jih začel kdo prehitevati. Če bi zaradi tega morali nižati standarde, pa bi sama kot urednica odstopila. Informacijo skušajo prikazati na način, ki ga bodo ljudje razumeli, je povedala.
Šipkova je dodala, da na komercialni televiziji niso pod pritiskom trga. V prvih letih delovanja je sicer prišlo tudi do tega, vendar pa so se lastniki začeli zavedati, da bo pritisk vodil le v uničenje dela novinarjev, kar pa ne bi bilo več dobičkonosno.
Najpomembnejši standard novinarstva je "distanca do politikov"
Po besedah urednice in novinarke na Delu Saše Vidmajer se posledice političnih pritiskov čutijo na različne načine. "Standardi poročanja so se znižali zaradi pritiska in nenehnih sporov v politiki, da so mediji pristranski," je dejala.
Kot je poudarila, so se novinarji začeli osredotočati le še na to, da prikažejo levo in desno plat zgodbe, nižanje novinarskih standardov pa vidi v tem, da avtorju ni treba več podati mnenja o neki zadevi. Sicer pa je najpomembnejši standard novinarstva po njenem mnenju "distanca do politikov".
"Človek se mora zanesti na svoje vire"
Po besedah dopisnika za jugovzhodno Evropo nizozemskega Radia in televizije NOS Davida Jana Godfroida v političnem novinarstvu ni druge poti, kot da se človek zanese na svoje vire. S tovrstnim novinarstvom se je ukvarjal tri leta, vendar, kot je dejal, ni več zdržal. Ves čas gre namreč za pogajanja za informacije oziroma celo za manjši pritisk na novinarjevo delo.
Iz svojih izkušenj je tudi povedal, da je kot dopisnik iz Beograda pred strmoglavljenjem Slobodana Miloševića z oblasti leta 2000 imel precej težav, po tistem pa so se časi spremenili. Glavni problem, ki ga ima na Nizozemskem, pa je ljudem dopovedati, da se tudi v tem delu Evrope dogajajo pomembne stvari - tudi zaradi skorajšnjega vstopa tamkajšnjih držav v EU. Po besedah Gotfroida je Nizozemcem težko tudi razložiti, da vsi Srbi niso podobni Miloševiću, Radovanu Karadžiću ali Ratku Mladiću.
2
