Ponedeljek,
19. 12. 2011,
16.02

Osveženo pred

9 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 19. 12. 2011, 16.02

9 let, 3 mesece

Na Merkurju v Naklem največja gorenjska sončna elektrarna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Na strehi Merkurjevih skladišč v Naklem so odprli največjo sončno elektrarno na Gorenjskem, ki lahko z nazivno močjo 800 kilovatov oskrbuje z elektriko skoraj 200 gospodinjstev.

V projekt, ki je bil zaključen v mesecu dni, so Gorenjske elektrarne vložile poldrugi milijon evrov. Kmalu pa se obetajo tudi nove investicije na Merkurjevih objektih.

Merkur naslednje leto načrtuje postavitev sončnih celic na vsaj še eni strehi Kot je na novinarski konferenci v Naklem pojasnil predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak, so se odločili, da bodo v skladu s projektom optimizacije poslovanja na vseh področjih skušali najbolje izkoristiti tudi površine na strehah. "Zato je to prvi od takšnih projektov, ki jih načrtujemo v naslednjih letih, ko bodo postale tudi strehe naših trgovin in skladiščnih prostorov vir dohodkov," je poudaril.

Povedal je, da ima Merkur v Sloveniji 27 maloprodajnih objektov in štiri večja skladišča ter da bi bil marsikateri lahko primeren za postavitev sončne elektrarne. Zato Pesjak spomladi 2012 pričakuje ponudbe tudi za najem ostalih strešnih površin in računa, da bodo že v letu 2012 s sončnimi celicami opremili eno ali dve strehi.

Gorenjske elektrarne so med vodilnimi proizvajalci zelene elektrike v državi Sončno elektrarno na skladiščih v Naklem, ki je obratovati začela v teh dneh, sestavlja 2856 fotonapetostnih modulov, ki so nameščeni na več kot 10.000 kvadratnih metrov strešne površine. Letno bodo lahko proizvedli 845.000 kilovatnih ur tako imenovane zelene električne energije, kar zadošča za oskrbo skoraj 200 gospodinjstev.

Dobavitelj solarnih sistemov je bilo podjetje Phoenix Solar, investitor pa Gorenjske elektrarne, ki so odvisna družba distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska. Gorenjske elektrarne se s 15 hidroelektrarnami in 12 sončnimi elektrarnami s skupno močjo 1500 kilovatov uvrščajo med vodilne proizvajalce zelene elektrike v državi. V prihodnjem letu pa na Gorenjskem nameravajo postaviti še med 500 in 1000 kilovati novih elektrarn.

Investicija naj bi se povrnila v devetih ali desetih letih "Trenutno so razmere vlagateljem v izgradnjo sončnih elektrarn naklonjene. Fotovoltaika je izjemno perspektivna dejavnost in v petih do osmih letih bo tudi brez podpore konkurenčna ostalim konvencionalnim virom," je prepričan direktor Gorenjskih elektrarn Aleš Ažman. Pojasnil je, da se bo investicija povrnila v devetih ali desetih letih, medtem ko je življenjska dobra takšne elektrarne 30 let, finančna podpora pa je zagotovljena za 15 let.

Koliko sredstev bo kot najemodajalec površin od sončne elektrarne pridobil Merkur, ni znano, saj gre za poslovno skrivnost. V splošnem pa velja, kot je povedal Ažman, da lahko do približno pet odstotkov prihodkov od elektrarne letno namenijo za najemnino, da je projekt še vedno rentabilen. Dejanska cena najema pa je zelo odvisna tudi od zahtevnosti investicije, sončne lege in drugih faktorjev.

Luskovec: sončne elektrarne so ena najbolj zanesljivih naložb "Prva polovica naslednjega leta bo še zelo zanimiva za investiranje," je zagotovil Ažman in pojasnil, da bo v prihodnje, ko se bo podporna shema prilagajala vsake pol leta, dinamika investicij zelo odvisna od odkupne cene za električno energijo, ki bo verjetno sledila ceni same investicije. Meni, da bi se v letu 2013 lahko zgodil upad investicij na tem področju, vendar samo za kratek čas.

"Sončne elektrarne so danes ena najbolj zanesljivih naložb, pri kateri imata energetski izkoristek in delovanje elektrarne večji vpliv na donosnost kot začetni stroški investicije," pa je poudaril predsednik uprave Elektra Gorenjske Bojan Luskovec in opozoril, da so ustrezna vlaganja v elektroenergetsko infrastrukturo in njen razvoj temeljnega pomena pri vključevanju novih proizvodnih virov v omrežje.