Na dnevih slovenskega sodstva o odgovornosti sodnikov

Na okrogli mizi, ki jo je vodila predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek, so sodelovali predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, predstavnika Evropskega sodniškega združenja Bjorn Solbakken in Günther Woratsch, Špelca Mežnar s pravne fakultete in Ivan Bele, ki je sodeloval pri pisanju osnutka novega kazenskega zakonika. Sodniku, ki zavestno krši pravo, zaporna kazen Po novem določilu kazenskega zakonika je sodnik, ki zavestno krši ali izkrivlja pravo, da bi stranki škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, lahko kaznovan z zaporom do treh let. Kot je pojasnila Roblekova, se zdi uvajanje takšnega, posebnega kaznivega dejanja poseg v neodvisnost sodnikov. "Če hočemo soditi po ustavi in zakonu in nepristransko izvrševati oblast, tako da si ne dovolimo vpliva na naše delo, potrebujemo garant, da bomo v svojih odločitvah zaščiteni," je dejala Roblekova.

Norveška: plače sodnikov so določene individualno

Pri odgovornosti sodnikov, civilni in kazenski, so se soočili tudi z vprašanjem neodvisnosti, ki jim jo med drugim zagotavlja tudi imuniteta. Woratsch je opozoril na njeno pomembnost. "Zadnja stran medalje neodvisnosti pa je najvišja stopnja odgovornosti sodnikov," je prepričan Woratsch. Solbakken je slovenskim sodnikom predstavil primer Norveške, kjer so sodniki tako kot ostali državljani odgovorni za svoje delo in nimajo imunitete. Opozoril pa je na pritiske na sodnike, ki po njegovem mnenju niso neposredni. "Vlade poskušajo na sodnike vplivati na primer prek nagrajevanja in s plačami," je dejal Solbakken in spomnil na primer Švedske, kjer so plače sodnikov določene individualno, na podlagi ocene njihovega dela in obnašanja.

Civilne tožbe proti sodnikom V zvezi s civilnimi tožbami proti sodnikom so se na okrogli mizi dotaknili predvsem neposrednih tožb. V praksi se v takšnih primerih sodnik odloči na dva načina: na procesen način, po katerem sodbo zavržejo kot nedopustno, ali na meritoren način, ko jo zavrnejo kot neutemeljeno. Na okrogli mizi sta tako Testen kot Mežnarjeva priporočila, naj sodniki takšne sodbe zavrnejo. "Upamo, da se je oblikovalo stališče, da se te zadeve obravnavajo meritorno. Ta zadeva je že sama po sebi neutemeljena in sodnik naj ne bi niti odgovarjal nanjo, zato naj bi se izdala zavrnilna zamudna sodba," je še dejala Roblekova.