Mreža Matija – brezplačne informacije za starejše

Tako je za naš medij ob predstavitvi mreže za starejše na območju upravne enote Ljubljana Matija, katere namen je povezati potrebe uporabnikov in njihovih organizacij z možnostmi, ki jih ponujajo nevladne organizacije, lokalna skupnost in organizacije v javni mreži povedal Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Osnova omenjene platforme so koristne informacije tako za uporabnike kot tudi organizacije, ki sodelujejo v tej mreži in se zbirajo v informacijskem sistemu ter brezplačno posredujejo na telefonski številki 080 10 10. Uporabnikom mreža ponuja najrazličnejše informacije o zdravstvenih ustanovah, čakalnih vrstah pri specialistih, različnih socialnih pravicah, pomoči in negi na domu, namestitvah v domovih za starejše, organiziranem druženju in izobraževanju, raznih oblikah svetovanja in tako dalje. Kdo je ustanovitelj mreže Matija? Podjetje CareDesign, ki je bilo ustanovljeno posebej zato, da kot družbeno odgovorno podjetje vzpostavi platformo Matija, torej mrežo aktivnosti, trženja, informacij in asistence, katerih cilj je zagotavljanje informacij, storitev in blaga za starejše državljanke in državljane. Tudi SSZS so povabili k sodelovanju in k razvoju te mreže smo pristopili že v samem začetku, saj so se strinjali z našim pogojem, da se podjetje registrira kot nepridobitno. Kdaj je mreža začela delovati? Decembra lani in od letošnjega januarja se tudi intenzivno širi in dobiva nove uporabnike, pa tudi partnerje, ki svoje storitve ponujajo v okviru omenjene mreže. Koliko partnerjev trenutno sodeluje v mreži? Okoli sto, pomembno pa je tudi, da je pristopilo tudi veliko podpornih partnerjev. Gre za organizacije, ki sicer ničesar ne prodajajo, imajo pa zanimive informacije oziroma brezplačne programe za starejše. Gre zlasti za javne in nevladne organizacije. Pomembno pa je, da pritegnemo čim več ponudnikov storitev, zato ker njih navajamo na družbeno odgovorno podjetništvo, kar pomeni, da so dožni del zaslužka, ki ga ustvarijo s prodajo storitev starejšim, nameniti za mrežo, ki je njim v podporo in pomoč. Ali je mreža lokacijsko omejena? Ne, že ta trenutek imamo največjo podatkovno zbirko s tega področja v Sloveniji. Seveda pa je pomembno, da se v različnih mestih hitro pridružujejo partnerji, ki na določenih območjih ponujajo svoje storitve. Kaj kažejo dozdajšnje izkušnje? Kakšne informacije in storitve vaše uporabnike najbolj zanimajo? Največ jih zanimajo informacije glede zdravnikov in dostopnosti socialnih storitev, v zvezi s storitvami pa največ kličejo in sprašujejo predvsem po prevozih in pomoči na domu, in sicer od nege do čiščenja snega. Imate kakšne statistike? Koliko klicev imate mesečno v tem kratkem času delovanja? Okoli tristo. Koliko ljudi trenutno dela na mreži? Trije, vendar je glavnina dela na klicnem centru, ki je najet in ne deluje le za ta namen. Tam je na voljo okoli 30 operaterjev. Ali v prihodnje predvidevate odpiranje novih delovnih mest? Nova delovna mesta se bodo predvidoma odpirala tam, kjer je po storitvah veliko povpraševanje, ponudba pa ni zadostna. In ker takšni podatki do zdaj niso bili nikjer sistematično zbrani, bomo od zdaj lahko spodbujali nastanek storitev ali njihovo organizacijo v večjem obsegu tam, kjer bo povpraševanje večje. Predvidevam, da je povpraševanje po tovrstnih storitvah večje v urbanih okoljih? V mestnih okoljih so ljudje bolj navajeni pomoči na domu, vendar se povečuje interes za različne oblike pomoči tudi v primestnih okoljih, saj družine vse težje poskrbijo za svoje starejše člane. Tako seveda iščejo plačljive kot tudi prostovoljske organizacije, ki bi jim bile pripravljene pomagati. Kako se financira? Izključno s strani ponudnikov storitev. Za uporabnike pa so informacije in brezplačne storitve seveda brezplačne. Mreži se torej ponudniki brezplačnih storitev lahko pridružijo brezplačno. Koliko pa plačajo tisti, ki ponujajo plačljive storitve? Od izvajalcev, ki prek mreže ponujajo storitve, ki so plačljive, pričakujemo, da plačajo pristopnino, za kar so zajeti v mreži in v primeru povpraševanja njihove podatke posredujemo uporabniku. Pozneje načrtujemo tudi, da se bo delež od plačljive storitve namenil za ohranjanje te mreže, delo klicnega centra, programsko opremo in tako naprej. Koliko računate ponudnikom plačljivih storitev? Pristopnino plačajo glede na število zaposlenih, kar za do tri zaposlene znaša 80 evrov letno, nadalje pa višina raste do 1500 evrov za tiste največje organizacije oziroma podjetja. Kdo nadzira delovanje mreže in njene finance? Za zdaj se poslovanje odvija v okviru podjetja CareDesign, hkrati pa vzpostavljamo nadzorni odbor, v katerega vabimo predstavnike vidnih organizacij s tega področja, kot na primer zdravstvenih, socialnih oziroma pristojnih ministrstev. In ta nadzorni odbor bo spremljal tako vsebino kot tudi finančno poslovanje celotne mreže. Lahko jamčite za kakovost storitev vaših ponudnikov? Ne spuščamo se v presojo storitev posameznih izvajalcev, seveda pa morajo biti ti registrirani in imeti vsa potrebna dovoljenja za delo, temveč zadovoljstvo preverimo pri uporabnikih. Posledično bodo torej imeli izvajalci, s katerimi bodo uporabniki zadovoljni, visoko oceno in več naročil, tisti z nizko pa manj ali pa bodo iz mreže celo izpadli.