MNZ zavrača očitke Amnesty International

Kot navaja ministrstvo, Slovenija ravna po evropskih pravnih zgledih. Na ministrstvu v odzivu na navedbe organizacije pojasnjujejo, da je Slovenija kot novonastala država ob osamosvojitvi leta 1991 morala "urediti svoje državljansko telo", zato je v okviru osamosvojitvene zakonodaje sprejela zakon o državljanstvu RS. Po tem zakonu si je lahko državljanstvo uredil vsak, ki je imel na dan 23. decembra 1990 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, kar je storilo 171.132 državljanov naslednic nekdanje SFRJ.

"Vsak tujec si je dolžan urediti status v državi, v kateri prebiva."

Tisti, ki se za to niso odločili, so lahko po navedbah MNZ zaprosili za dovoljenje za prebivanje na podlagi določb zakona o tujcih. Državljani, ki niso storili ne prvega ne drugega, so po navedbah MNZ ostali brez statusa in so bili preneseni v evidenco tujcev brez urejenega statusa. Pri tem po mnenju MNZ niso bile kršene človekove pravice, saj si je vsak tujec "dolžan urediti status v državi, v kateri prebiva".

Po navedbah MNZ je bilo kljub temu do danes sprejetih več popravkov zakonodaje, po katerih so tudi tisti, ki si statusa niso uredili, to še vedno lahko storili in to po bistveno ugodnejših pogojih. Slednje naj bi do danes večina tudi storila, odgovarjajo na notranjem ministrstvu.

Tako je po podatkih MNZ jeseni leta 2006 v registru oseb z neurejenim statusom ostalo le še 4090 oseb, pri čemer je za okoli 4000 oseb mogoče sklepati, da ne živijo več v Sloveniji. Po navedbah ministrstva na to kaže tudi podatek, da je od aprila 2003 do konec januarja letos vlogo za ureditev statusa podalo le 328 oseb.

Na ministrstvu še navajajo, da so za celovito ureditev vprašanja pripravili ustavni zakon, ki je po njihovem mnenju najprimernejši način za ureditev te problematike.

AI: Izbrisani mečejo senco na slovensko predsedstvo EU

Mednarodna človekoljubna organizacija Amnesty International je danes ob 16. obletnici izbrisanih EU pozvala, naj zagotovi, da se bo slovenska vlada ustrezno soočila s tem problemom.

"To stalno kršenje pravic tako velikega števila ljudi resnično meče senco na državo, ki trenutno vodi EU," so poudarili v uradu AI v Bruslju. "Danes je 16. obletnica 'izbrisa' 18.305 oseb, ki so jih slovenske oblasti napravile 'nevidne' z nezakonito odstranitvijo iz nacionalnega registra oseb s stalnim prebivališčem," je opozorila AI. "Čas je, da slovenska vlada prizna in popravi te kršitve," je opozorila v. d. direktorja urada v Bruslju Natalia Alonso.

Ključni in nujni koraki za to so po mnenju AI: umakniti predlog ustavnega zakona o "izbrisanih", javno priznati zgodovinsko odgovornost za "izbris" kot nezakonito dejanje in kršitev človekovih pravic ter zagotoviti, da bodo vsi sprejeti ukrepi v skladu z odločitvami in mnenji slovenskega ustavnega sodišča in mednarodnih teles za človekove pravice.

Kršitev samega bistva EU "Pomanjkanje politične volje za rešitev tega problema postavlja pod vprašaj zavezanost Slovenije k spoštovanju človekovih pravic v ključnem trenutku predsedovanja EU. To je tudi kršitev samega bistva EU kot prostora svobode, pravice in varnosti," poudarjajo v organizaciji.

AI je na problem "izbrisanih" opozorila v pismu Svetu EU ter pozvala institucije EU in države članice, naj izpolnijo svojo kolektivno odgovornost za zaščito človekovih pravic na svojem ozemlju ter zagotovijo, da se bo slovenska vlada soočila s tem vztrajnim kršenjem človekovih pravic.

Žrtve še vedno trpijo Žrtve še vedno trpijo za posledicami izbrisa, veliko jih nima zakonitega statusa znotraj ali zunaj Slovenije in nekateri so brez državljanstva. Prav tako je tem osebam otežen dostop do šolanja, stanovanja in zdravstvene oskrbe, opozarjajo v uradu AI za EU.

Svet Evrope in obor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice sta presodila, da je "izbris" nezakonit pa tudi slovensko ustavno sodišče je presodilo enako, so izpostavili v AI. Vendar slovenska vlada ni zagotovila poprave teh kršitev, temveč je predlagala poseben ustavni zakon, ki bi zagotovil, da je dejanje "izbrisa" zakonito, so opozorili.

AI je slovenske oblasti že večkrat pozvala, naj se s tem problemom soočijo resno in odločno, sedaj pa se obrača na Svet EU, Evropsko komisijo in Evropski parlament s pozivom, naj zagotovijo jasno zavezanost slovenskih oblasti za soočenje s temi kršitvami.

Na ministrstvu za notranje zadeve so v ponedeljek v odzivu na opozorila nevladnih organizacij glede izbrisanih poudarili, da si vlada prizadeva za ureditev položaja državljanov drugih držav bivše SFRJ, ki jim je prenehala prijava stalnega prebivališča v Sloveniji, pri tem pa ocenjuje, da je edini primeren način za to sprejem ustavnega zakona.

Nevladne organizacije so na problem opozorile ob začetku tedna izbrisanih s posebno novinarsko konferenco. Na MNZ so v odzivu tudi opozorili na kompleksno situacijo pri reševanju problematike oseb, ki so ostale brez stalnega prebivališča v RS, češ da gre za nasprotujoče si odločitve referenduma, državnega zbora in ustavnega sodišča.