Mladi brez dela tudi zaradi lastne nevztrajnosti

Na zavodu za zaposlovanje je trenutno prijavljenih 28 tisoč mladih, a brez dela jih je v resnici mnogo več, saj številni svoj status rešujejo s podaljševanjem študentskega statusa. Brezposelnost mladih do 29 let zadnja leta dosega rekordne ravni, proti temu je treba aktivno ukrepati.

Zgraditi most med delodajalci in mladimi iskalci dela Del aktivne politike zaposlovanja mladih je bil tudi projekt Laže zaposljiv.si, ki ga je izvajal zavod Mepi. Projekt je združil mlade iskalce zaposlitve in delodajalce z namenom, da oboji predstavijo, kaj pričakujejo drug od drugega.

"Ugotavljamo, da je velika problematika zaposlovanja v tem, da nimamo mostu med delodajalci na enem in mladimi iskalci zaposlitve na drugem bregu, zaradi česar se mladi počutimo precej nezaposljive," je poudarila vodja projekta Deja Kuhar in dodala, da je bil ravno to cilj projekta – najti skupna pričakovanja.

Ne toliko znanje in izkušnje, delodajalci pričakujejo energičnost Projekt je temeljil na delavnicah, na katerih so mladi poiskali individualne cilje in jih tudi dosegli. Da so odkrivali, kaj si želijo delati, kompetence in sposobnosti, ki jih imajo, razvili pa so jih tako, da z njimi lahko samozavestno nastopijo pred na primer delodajalcem.

Na podlagi želja sodelujočih študentov in mladih brezspolnih so k projektu povabili tudi delodajalce, ki so v sklopu projekta organizirali dneve odprtih vrat, se z mladimi srečali in jim predstavili, kaj oni pričakujejo od novega kadra, sodelovali so tudi v današnjem zadnjem delu projekta, kjer so imeli razgovore z mladimi na štiri oči.

In kaj delodajalci pričakujejo od mladih? "Aktivnost, energičnost, kemijo, kar skrivamo v sebi … Sploh ne toliko znanja in izkušenj, temveč nekaj, kar skrivamo v sebi, s tem jih prepričamo," je poudarila Kuharjeva.

To lahko mladi bolj ali manj pokažejo le z osebnim stikom, zato je zelo pomembno, da se ne prestrašijo in da k morebitnim bodočim šefom ne pristopijo z medlim pristopom. "Vsak posameznik mora pristopiti samozavestno, priznati, da izkušenj res nima, ima pa marsikaj drugega, s čimer bo lahko pripomogel k uspehu podjetja, da bi se rad učil in da si to resnično želi delati," je dodala vodja projekta.

Trinajst vključenih, ena zaposlitev in ena praksa K projektu je v začetku pristopilo 25 mladih, končalo pa ga je le 13 mladih. "Precej jih je odnehalo, kar je pokazalo, da mladi nimamo vztrajnosti in da malo pozabimo odgovornost prevzeti nase," je povedala Kuharjeva.

A tisti, ki so prišli do cilja, so s projektom zadovoljni, saj so razjasnili, česa si sploh želijo in česa so sposobni oziroma v čem so dobri, zadnje pa so tudi razvijali.

S projektom so precej razširili tudi svojo socialno mrežo, saj so navezali tudi neposredne stike s ključnimi delodajalci. Pri tem je eni udeleženki že uspelo in je že sklenila pogodbo o zaposlitvi, ena pa je dobila pripravniško mesto, je povedala direktorica zavoda Mepi Andreja Anžur Černič.

Mladim manjka vztrajnosti In kaj so ugotovili ob koncu projekta? "Da smo mladi premalo vztrajni in ne cenimo tega, kar imamo," je bila iskrena Deja Kuhar. Kot vodja projekta je namreč ugotovila, da mladi v sebi prepogosto vidijo in tudi iščejo tisto, česar nimajo, pozabljajo ali spregledajo pa sposobnosti, ki jih imajo, ki so jih razvijali tudi z neformalnimi izkušnjami, interesnimi dejavnostmi.

"Pozabljamo na lastne želje in cilje, sledimo tistemu, za kar družba pravi, da je dobro narediti. Ničesar nam ni treba narediti, le sebi moramo prisluhniti," pravi Kuharjeva.