Milijoni v asfalt, kje jih občutimo?

"V zadnjih letih se je obseg vlaganj v cestno infrastrukturo bistveno povečal," pravi Damir Topolko, šef direkcije za infrastrukturo, ki gradi in vzdržuje omrežje glavnih in regionalnih cest. To danes zajema šest tisoč kilometrov cest.

Ves čas več kot sto gradbišč

Samo lani in letos smo v ceste vložili dobre pol milijarde evrov. A za razliko od železnic, kjer je trenutno največji projekt 282 milijonov evrov vredna nadgradnja železniške proge med Zidanim Mostom in Celjem, gre na področju cest za kopico (vsaj s finančnega vidika) manjših projektov. "V zadnjih dveh letih smo imeli ves čas odprtih več kot sto gradbišč," pravi sogovornik.

Na vrhu seznama največjih naložb za letos je tako 7,5 milijona evrov vredna rekonstrukcija odseka ceste, ki povezuje Idrijo s Posočjem (gre za 3,5-kilometrski del poti med Dolenjo Trebušo in Želinom). Sledijo krška obvoznica (6,4 milijona evrov), modernizacija ceste Cezlak-Pesek (5,8 milijona evrov) ter rekonstrukcija ceste med Mežico in Črno na Koroškem (5,3 milijona evrov).

Idrija je trenutno precej izolirana od preostale Slovenije. Na cesti iz Posočja proti Idriji namreč poteka največji letošnji projekt direkcije, rekonstrukcija ceste med Dolenjo Trebušo in Želinom. Ob cesti med Idrijo in Godovičem pa medtem poteka sanacija brežine Galerija Jelični Vrh, ki je Idrijo odrezala od osrednje Slovenije. Foto: Gregor Pavšič

Novice Država ceste in tire gradi, kdo se veseli?

Nadoknaditi zamujeno

Po besedah Topolka so načrtovalci proračuna pred leti vzdrževanje cest potisnili na stranski tir, direkcija zdaj poskuša nadoknaditi zamujeno. "Med letoma 2013 in 2015 smo izvajali bolj ali manj le evropske projekte. Večina denarja, ki smo ga dobili iz proračuna, je šla za obvezen lastni delež pri teh projektih. Po letu 2017 se je nato stanje izboljšalo, obseg vlaganj se je bistveno povečal."

Kot pravi sogovornik, so tako bistveno povečali obseg preplastitev. "V letih, ko ni bilo denarja, smo preplastili morda deset kilometrov cest letno, zdaj vsako leto po 200 kilometrov. Podoben trend je pri prenovah mostov. Po letu 2016 smo prenovili med 20 in 30 mostov letno. S takim tempom lahko zagotovimo obnavljanje mostov v skladu s standardi in priporočili," pove in doda, da bi bilo treba tak nivo vlaganj ohraniti tudi v prihodnje. 

V Mariboru začetek še letos, na Bledu in v Zasavju ne

V zadnjih letih je država zgradila južno obvoznico okrog Murske Sobote (vzhodna še čaka), severno blejsko obvoznico, trenutno je v gradnji krška obvoznica, ki jo sofinancira Evropska unija. Pred direkcijo pa je še nekaj finančno bolj zahtevnih projektov:

1. Limbuška obvoznica v Mariboru: Gre za dva kilometra dolgo dvopasovnico od krožišča na Cesti proletarskih brigad do Limbuške ceste. Vrednost naložbe naj bi se gibala med osem in 11 milijonov evrov. Pogodba z izvajalcem bo po navedbah Topolka podpisana ta mesec, jeseni pričakujejo še gradbeno dovoljenje in nato začetek del.

Foto: Thinkstock 2. Južna blejska obvoznica: Naval turistov na Bled ali dalje v Bohinj vsako leto povzroča gneče in s tem sproža nezadovoljstvo lokalnih prebivalcev. Pred leti zgrajena severna blejska obvoznica stanja ni bistveno popravila, večji učinek pa naj bi imela južna obvoznica, ki je v načrtu že več desetletij. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pred kratkim dejala, da za prvo fazo obvoznice poteka odkup zemljišč, medtem ko naj bi bilo pri drugi fazi še več odprtih vprašanj. Cena 3,3-kilometrske obvoznice, ki vključuje tudi predor, naj bi se gibala okrog 40 milijonov evrov.

3. Cesta Zidani Most-Hrastnik: Projekt, ocenjen na 120 milijonov evrov, je povezan z gradnjo hidroelektrarne Suhadol na Savi. Zaradi spremembe lokacije hidroelektrarne zdaj država spreminja državni prostorski načrt. Sledi pridobitev gradbenega dovoljenja, začetek gradnje prve etape, mostu čez Savo v Hrastniku, je predviden leta 2021.

Prihodnje leto se bo po načrtih direkcije začela tudi gradnja štirikilometrske obvoznice Kidričevo ter 1,3 kilometra dolge navezovalne ceste od Ljubečne do avtocestnega priključka Celje vzhod. Gradnji obeh cest bosta predvidoma končani leta 2021.

Foto: Srdjan Cvjetović

Moteči tranzit

Na vprašanje, kje bi še morali vlagati, Topolko odgovarja, da imajo trenutno največ problemov v okolici manjših mejnih prehodov. 

"Prvi problem so tovorna vozila, ki od spremembe sistema cestninjenja pogosteje zapeljejo z avtoceste in obremenjujejo lokalne ceste. Drugi pa turisti, ki se želijo izogniti plačilu vinjete in prav tako zavijejo z avtocest," pravi sogovornik.

Na odseku med mejnim prehodom Jelšane in Postojno občine že leta neuspešno iščejo možnosti za še eno traso avtoceste. A kot pravi Topolko, direkcija pri idejah o gradnji novih hitrih cest ali avtocest nima pristojnosti (avtoceste gradi in vzdržuje Dars). "Zdajšnje stanje lahko izboljšamo edino z ukrepi, kot so izgradnja pločnikov in kolesarskih stez," pravi. 

Krajani Leskovca v Halozah pa so konec prejšnjega meseca protestirali zaradi večkilometrskih kolon v visoki turistični sezoni, ki jih povzročajo turisti. Ti se izogibajo vinjetam in gneči na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje, z vožnjo po Halozah pa povzročijo tudi po petkilometrske kolone, kar jezi domačine.