Matoz: Zaslužil ne bom!

Kot je znano, je prevzel zastopanje domnevnih oškodovancev, ki so se včlanili v društvo za vračilo preplačane električne energije, v medijih pa je že napovedal, da bo za potrebe sojenja najel milijon evrov posojila. Pooblastilo je podpisalo že okoli 20 tisoč odjemalcev električne energije, okoli 10 tisoč so jih že preoblikovali v zahtevke.

Povrnitev stroškov "Sodna taksa za posameznika je 51 evrov, če pa nam v pravdi uspe, je to še 47 evrov na posameznika," pojasnjuje Matoz in dodaja, da gre pravzaprav za stroške pravdanja, ki bi jih, če sojenje bo, založil on. V resnici gre torej za nekaj več kot 500 tisoč evrov za plačilo sodnih taks in nekaj manj kot 500 tisoč evrov za sestavo tožb. Skupaj skoraj milijon evrov. V pogodbi, ki so jo domnevno oškodovane stranke sklenile z društvom, je namreč navedeno, da "ne bom nosil nobenih stroškov zastopanja niti plačila sodnih taks, saj bo te v mojem imenu založil pooblaščenec, ki mu posledično odstopam svojo terjatev iz naslova pravdnih in predpravdnih stroškov do distributerja električne energije".

V primeru sodnega postopka in ob predpostavki, da bi se za vsakega posameznika vložila samostojna tožba za vrednost do 300 evrov, bi sodišče ob uspehu v pravdi poleg stroškov prisodilo Matozu in njegovi pisarni najmanj 22,1 evra nagrade za postopek in 20,4 evra za vsak narok na sodišču. Preprost izračun pokaže, da gre za približno 420 tisoč evrov nagrade. Narokov je lahko več, predvidoma bi bila potrebna dva.

V primeru vložitve odškodninskega zahtevka do elektrodistributerja do 300 evrov je odvetnik upravičen do nagrade v višini od 8,5 do 42,5 evra, odvisno od zahtevnosti primera, in do dodatne nagrade za sklenjeno poravnavo 25,5 evra, vse povečano za DDV. Do odvetniških stroškov je upravičen samo odvetnik. Če bi odškodninski zahtevek vložil posameznik ali pa društvo, ti ne morejo zahtevati odvetniških stroškov.

Taksa le v primeru tožbe Takse pri vložitvi odškodninskih zahtevkov ni. Plačati jo je treba samo v primeru vložitve tožbe na sodišče in znaša 51 evrov, če je vrednost spornega predmeta do 300 evrov, pravi naš vir. Po mnenju Matoza bi pravdanje trajalo najmanj devet mesecev. Dodatni stroški, ki bi nastali v primeru pravde, so lahko tudi stroški izvedenca finančne stroke, ki bi moral izračunati višino preveč plačane elektrike. Strošek izvedenca v posamični zadevi lahko znaša med 300 in 800 evri. "Izvedenec ne bi bil potreben, če bi elektropodjetja sama pripoznala višini preveč plačane elektrike," je še prepričan naš vir.

Lojze Ude s pravne fakultete je že včeraj za SiOL povedal, "da bodo elektropodjetja v primeru sojenja morala plačati zamudne obresti in stroške pravdanja. A lahko se pobotajo tako, da pri naslednjem računu upoštevajo znesek preveč preplačane električne elektrike. Elektropodjetja imajo to prednost, da jim vedno na novo prispevajo terjatve, ki jih je mogoče pobotati z njihovimi dolgovi v preteklosti".