Mate: Izbrisa ni bilo

Mate še poudarja, da je država leta 1992 ravnala v skladu z zakonodajo in da izbrisa ni bilo.

Več kot 171.000 ljudi si je leta 1990 pod zelo blagimi pogoji dobilo državljanstvo Kot je pojasnil Mate, je zakonodaja, sprejeta ob osamosvojitvi Slovenije, zelo široko odprla vrata osebam, ki niso bili slovenski državljani. Več kot 171.000 ljudi, ki so na dan 32. 12. 1990 prebivali v Sloveniji, je izkoristilo to možnost in pod zelo blagimi pogoji dobilo državljanstvo in si uredilo status. Poudarja, da je vsak, ki je stalno prebival na ozemlju Slovenije, imel možnost, da se samostojno odloči, kako reševati vprašanje statusa.

"Nekateri si niso uredili ne državljanstva ne statusa tujca"

Zakonodaja je po njegovih besedah določala tudi roke za ureditev statusa, na dan 26. 2. 1992 pa so bile osebe, ki niso dale vloge za državljanstvo, prenesene v register tujcev in označene, da si statusa tujca niso uredile. "Tako da te osebe niso bile izbrisane," poudarja Mate. Kot je dejal, je država državljane drugih republik SFRJ večkrat pozvala, naj si status uredijo, kar jih je veliko število storilo, nekateri pa si niso uredili niti državljanstva niti statusa tujca. "Zato je nastal položaj, da niso več mogli pridobiti dokumentov, ki potrjuje državljanstvo," pravi Mate in opozarja, da nekatere druge pravice, kot je prejemanje pokojnine, niso bile vezane na državljanstvo.

"Zakonske osnove za izdajanje dopolnilnih odločb v Sloveniji ni" Glede odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003, po kateri bi morali izdajati dopolnilne odločbe za ureditev statusa od dneva izbrisa, pa Mate pravi, da zakonske osnove za izdajanje dopolnilnih odločb v Sloveniji ni. T.i. tehnični zakon so državljani na referendumu zavrnili, sistemski pa nikoli ni bil sprejet, je spomnil Mate. "Zato ostaja odprto vprašanje, kako zakonsko urediti osnovo, da se kakršna koli odločba komur koli izda."

Mate: Dopuščam možnost, da se je komu zgodila krivica, a teh primerov je malo

Ustavni zakon po ministrovih besedah rešuje nekatera vprašanja. Po njegovem omogoča reševanje vlog za ureditev statusa, pri čemer se status ne more urejati za nazaj, temveč striktno od takrat, ko je nekdo sam vložil vlogo za njegovo ureditev. Država pa lahko po ministrovem mnenju "na svoja pleča vzame breme, da ni pravočasno odgovorila na neko vlogo". Dopušča tudi možnost, da se je komu zgodila krivica, a teh primerov je po njegovih besedah zelo malo. Predlagani ustavni zakon tudi izrecno zahteva individualno obravnavo, ureja pa tudi status otrok, ki so bili rojeni v družinah, ki niso imele urejenega statusa, še pojasnjuje Mate.

Najvišji zahtevek za odškodnino znaša 560.000 evrov Zakon sicer ne predvideva izplačila odškodnin, a po Matejevih besedah je na tem področju mogoče najti kompromis. Na obravnavi v DZ bi tako lahko našli način, kako bi omejili višino odškodnin, pravi Mate. Pojasnil je še, da so doslej prejeli 55 odškodninskih zahtevkov, 29 pa so jih rešili. Veliko število zahtevkov sicer ne vsebuje zneska odškodnine, med zahtevanimi zneski pa po Matejevih besedah izstopa zahtevek v višini 560.000 evrov.