Sodobna družba postaja vse bolj raznolika, kar je prednost, ki pa prinaša nove politične izzive, je povedala ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar.
Na sprejemu za udeležence mednarodne konference Evropske zveze socialnih pedagogov (EASA) z naslovom Izkušnja različnosti in vzajemnosti je ministrica spomnila na življenjsko delo pokojnega Antona Trstenjaka ter na njegov moto "za človeka gre". Iz Trstenjakovega iskanja odgovora na "večno" vprašanje: Kdo in kaj je človek? po besedah Kucler Dolinarjeve izhajajo vsa druga vprašanja. Konference se po podatkih organizatorjev udeležuje več kot tisoč strokovnjakov.
"EU je enoten prostor znanja"
Ministrica je opomnila udeležence, da družba postaja vse bolj raznolika, ta raznolikost pa se odraža kot gospodarska, družbena in politična prednost, ki jo je treba še nadalje razvijati. Opozorila pa je, da raznolikost po drugi strani prinaša politične izzive, kot so rasizem, nestrpnost in diskriminacija. Zato je po njeni oceni poglobitev medkulturnega dialoga eno nujnih sredstev za zbližanje med narodi. "Ne smemo pozabiti niti jezikovne raznolikosti: jezik ne le odpira vrata do drugih kultur, ampak nam tudi pomaga v praktičnem smislu," je dejala ministrica in pri tem opozorila, da je znanost danes tako kompleksna, da ne moreš delati sam. Prav zato, je spomnila, EU spodbuja raziskovalno povezovanje med čim več državami, tudi zunaj Unije. Spomnila je še, da je EU "enoten prostor znanja".
Konferenca po besedah direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) Francija Demšarja kaže, da socialna antropologija "lahko veliko ponudi pri iskanju poti za razumevanje sodobnih družb". Na ravni EU je mogoče po njegovo identificirati dva pomembna procesa, in sicer lizbonsko strategijo ter medkulturni dialog. Slednji proces kaže, da "razumevanje odnosov znotraj družbe šteje ter da gospodarska rast brez razumevanja kulturne zapletenosti ne more voditi do višje kakovosti življenja". V sodobnih družbah je drugačnost neizbežna, meni Demšar, vzajemnost pa primeren odgovor.
"Ljubljana je najlepše mesto na svetu"
Da so teme tokratne konference izjemnega pomena za našo skupno prihodnost, pa je menila rektorica Univerze v Ljubljani Andreja Kocijančič. Kot je spomnila, se kljub vsemu tehnološkemu napredku namreč še vedno sprašujemo, kako reševati medsebojne konflikte in razlike. Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković pa je poudaril, da je Ljubljana "najlepše mesto na svetu", to pa zaradi njenih prebivalcev. Po njegovo gre namreč za ljudi, ki "razumejo in čutijo strpnost, ki živijo medkulturni dialog, ki so spoznali dejstvo, da spoštujemo različnost in živimo skupaj". Udeležence sprejema je uvodoma sicer pozdravila predsednica EASA Shalini Randeria iz univerze v Zürichu, uspešen potek konference pa je v imenu organizatorjev zaželel tudi dekan ljubljanske Filozofske fakultete Valentin Bucik.
V organizacijo je včlanjenih 1200 antropologov in etnologov
Konferenca je sicer po navedbah organizatorjev z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete eden največjih tovrstnih dogodkov v zgodovini Univerze v Ljubljani. Do petka se bodo na različnih lokacijah po Ljubljani zvrstila predavanja, okrogle mize, diskusije, plenarna zasedanja, razstave in filmske projekcije. EASA je nastala leta 1989 in je prva vseevropska organizacija na področju socialne/kulturne antropologije in etnologije, v katero je včlanjenih več kot 1200 antropologov in etnologov.
3
