Finančni minister Franc Križanič pričakuje, da bo posojilni krč z izvajanjem dosedanjih ukrepov popustil, v nasprotnem primeru napoveduje dodatne ukrepe za spodbuditev kreditne aktivnosti bank.
"Mislim, da bo skupna akcija evropskih držav prispevala, da bo posojilni krč popustil in se bo začela gospodarska rast," je dejal Križanič. Za državna poroštva, ki jih omogoča konec leta 2008 uveljavljena novela zakona o javni financah, se trenutno zanimata dve banki, a vlog še nista oddali.
Država bo izdala obveznice v višini milijarde evrov
Čakata namreč na izdajo državnih obveznic, ki jih namerava država v kratkem izdati v višini ene milijarde evrov. "Preko nekaj večje zadolžitve države bomo povečali vlogo v finančnem sektorju in tako pospešili njegovo kreditno aktivnost," je dejal minister ter dodal, da je bil odziv vlagateljev ob predstavitvi obveznice - ta bo tako triletna kot tudi petletna - zelo dober.
Dodatni ukrepi naj ne bi obremenjevali proračunskega primanjkljaja
Poroštva bankam bo mogoče izdati v zelo kratkem času po oddaji vloge. "Če bo postopek stekel, bo posojilni krč hitro popustil, v nasprotnem primeru bodo sprejeti dodatni ukrepi," je dejal Križanič. O teh je razpravljala tudi t.i. krizna skupina ministrov, finančni minister pa podrobneje o njih ni želel govoriti. Dejal je le, da jih bodo izpeljali na način, da ne bi obremenjevali proračunskega primanjkljaja.
Višja gospodarska rast bi primanjkljaj BDP izničila
Vlada bo predvidoma sredi februarja poslala v DZ predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se bo proračunski primanjkljaj zvišal na 2,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "To je primanjkljaj v obdobju recesije," je dejal Križanič ter dodal, da gre za dolgoročno izravnan proračun. Na finančnem ministrstvu pričakujejo, da se bo s povrnitvijo gospodarske rasti primanjkljaj izničil, če rasti ne bo, pa bo ostal še leto ali dve.
Rebalans bo zagotovil uresničevanje lizbonskih ciljev
Slovenija bo z rebalansom poskrbela za uresničevanje lizbonskih ciljev, to je zagotovitev dovolj velikega deleža kakovostnih slovenskih investicij v raziskave in razvoj, da se bomo sčasoma začeli uvrščati med najbolj razvite države EU, je napovedal Križanič.
150 milijonov več za raziskave in razvoj
Z rebalansom se tako za 150 milijonov evrov povečujejo sredstva za ministrstvi za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter gospodarstvo, kar bo po Križaničevih besedah namenjeno najbolj kakovostnemu delu gospodarstva. Poleg tega je napovedal še sredstva za financiranje novih razvojnih projektov ter pospešeno uvajanje novih izdelkov in tehnologij, začetek dela prvega resnega sklada tveganega kapitala, povečujejo se tudi sredstva, ki jih EU v skladu z državnimi pomočmi dopušča malim in srednjim podjetjem.
Več denarja tudi za kulturo in šolstvo
Prav tako bo z rebalansom zagotovljenega več denarja za kulturo in šolstvo, po Križaničevih besedah generatorjem človeškega kapitala. "Torej bomo tudi v tem težkem obdobju začeli izvajati obljubo izpred volitev, da bomo začeli izvajati razvojni preobrat. Razvojni preobrat je v teku," je dejal.
Za socialo je namenjenih za 403 milijone več izdatkov
V rebalans so med drugim vključeni za 403 milijone evrov višji izdatki za socialo ter za dva odstotka nižji materialni stroški. Ni pa še upoštevanih 30 varčevalnih ukrepov, ki jih namerava vlada sprejeti ta četrtek. Glede teh je Križanič povedal, da bodo zajemali prilagoditev plač na tak način, da bo čim manj boleč za zaposlene v javnem sektorju, pa vendarle dovolj učinkovit, da bo omogočil stabilnost javne blagajne.
Trošarine na pogonska goriva bodo še za pet centov višje
Proračunske prihodke namerava Križanič povečati z višjimi trošarinami. Vlada lahko trošarine na pogonska goriva zviša še za pet centov, kar bo tudi storila, je dejal, glede napovedanega povečanja trošarin na alkohol in tobak pa je povedal, da pogajanja in izračuni še potekajo.
Dvignjena bo splošna olajšava pri dohodnini
Križanič je ob predstavitvi vsebinskih programskih prioritet v letu 2009 še povedal, da na finančnem ministrstvu v okviru načrtovanega prestrukturiranja javnih financ načrtujejo dvig splošne olajšave pri dohodnini na raven minimalne plače, ponovno uvedbo olajšave za reševanje stanovanjskega vprašanja, poenostavitev plačila davkov za mikro in mala podjetja ter ponovno uvedbo splošne investicijske olajšave pri davku od dohodkov pravnih oseb.
Kad se bo posvetil podjetjem, ki so v težavah
Kapitalska družba se bo vnovič začela v večji meri ukvarjati s podjetji, ki so zašla v težave, je še napovedal Križanič. Ko bo finančne krize konec, pa se bo priključila Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
V pripravi je zakon za poenotenje finančnega nadzora
Še letos nameravajo na ministrstvu pripraviti ustrezen zakon za poenotenje finančnega nadzora, torej za združitev nadzora nad bankami, zavarovalnicami, pokojninskimi družbami in trgom vrednostnih papirjev, v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve pa tečejo tudi že postopki za vzpostavitev finančne policije. Zanimanje je veliko, je povedal Križanič ter menil, da se bo s tem izboljšala učinkovitost pobiranja davkov.
2
