Kristjani bodo v nedeljo obhajali binkoštni praznik

Binkošti v krščanskih cerkvah praznujejo 50 dni po veliki noči, na ta dan pa se verniki spominjajo prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve. Po binkoštih se nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do začetka adventnega časa. Binkošti kot praznik od 3. stoletja Praznik binkošti je povezan z binkoštnim čudežem. Po pisanju Apostolskih del se je zbranim Jezusovim učencem v viharju in ognju razodel Sveti Duh. Začeli so govoriti v različnih jezikih, tako da jih je vsak tujec razumel v svojem jeziku. Kristjani so binkošti začeli praznovati okrog prve polovice 3. stoletja. Omenja jih Tertulijan, cerkveni zbor v Eliberdi pa je določil, da je treba binkošti obhajati petdeseti in ne šestdeseti dan po veliki noči. Sprva je trajal praznik osem dni. Šele cerkveni zbor v Konstanci je leta 1094 določil, naj se posvečuje le nedelja, ponedeljek in torek.

Carigrajski koncil je leta 536 priznal goloba kot podobo Svetega Duha. Tisoč let zatem najdemo poročila, kako so že od nekdaj prikazovali njegov prihod. Na binkoštni praznik so izpod stropa cerkva spuščali goloba, goreče predivo preje in vodo.

Na binkoštno soboto so včasih goreli kresovi Za binkoštni praznik so na Slovenskem v preteklosti okrasili hiše z zelenjem ali cvetjem, ponekod so dali na strehe šentjanževe rože, v Prekmurju pa so na "risalsko soboto" na hlevska vrata obesili šipkove veje. Na zelene veje na oknih so dali podobo Svetega Duha, posebno moč pa je imela in še vedno ima blagoslovljena voda, imenovana binkoštna krstnica.

Na binkoštno soboto ali ponedeljek so včasih zagoreli kresovi. Fantje iz okolice Ljutomera so v soboto kurili do polnoči, potem pa so šli v vas in s svojim petjem zbudili pastirje. Posebno pozornost so na binkoštni dan zbujala posebna pastirska tekmovanja, na primer, kdo bo prvi prignal na pašo. V Zilji pa je bil znan "sobotni binkoštni tek" k znamenjskem drevesu.

Ti običaji so se danes po večini že opustili, ostalo je le še obhajanje zakramenta sv. birme. Slovenski škofje bodo v nedeljo zato darovali slovesne svete maše, med katerimi bodo birmancem podelili ta zakrament, so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference. Evangeličani bodo binkoštni praznik, kot so povedali v škofovskem uradu evangeličanske cerkve, obhajali v evangeličanskih cerkvenih občinah. Pravoslavna cerkev pa bo binkošti obhajala 15. junija, 50 dni za pravoslavno veliko nočjo, je povedal paroh Srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani Peran Bošković.

Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota ob binkoštnem prazniku že več kot deset let zapored organizira dobrodelni piknik. Ob tem pa bo v nedeljo potekala tudi kulturno - dobrodelna prireditev z naslovom Krepost glasbe za krepost ljudi.