Kremžar: Za Slovence je demografsko vprašanje bistvenega pomena

Kremžar, sicer argentinski Slovenec in dolgoletni predsednik "zgodovinske" SLS, tj. v času komunističnega režima v tujini delujoče naslednice predvojne SLS, je pojasnil, da je brez preživetja naroda brezpredmetno razpravljati celo o tako pomembnih temah kot sta npr. ekonomija in ekologija. "Domovi za ostarele rastejo hitreje kot otroški vrtci" Če hočemo Slovenci pri reševanju svetovnih problemov vsaj malo sodelovati, moramo najprej obstati kot narod, je opozoril Kremžar. "To, da rastejo po Sloveniji domovi za ostarele hitreje kot otroški vrtci ima gotovo poleg vidnih, tudi manj vidne, a ne manj težke posledice," je pojasnil in dodal, da družba težko živi brez veselega, pogumnega optimizma, kar pa je lastnost mladih. Kljub porastu rojstev še vedno premalo otrok Kremžarju se zdi razveseljivo, da je zadnja leta v Sloveniji več rojstev. Ob tem pa je opozoril, da je število otrok še vedno premajhno, da bi zagotovilo rast, čeprav je vsaj zaenkrat nekoliko upočasnilo odmiranje. "Vendar daje upanje že dejstvo, da je v pogledu rodnosti prenehal dolgoletni negativni trend," je poudaril.

Potrebna tako moralni kot materialni dejavnik Meni, da sta za dvig rodnosti potrebna oba dejavnika, tako materialni, kot so npr. otroški dodatki, pa tudi moralni dejavnik s spremembami družbenih vrednot. "Čeprav je moralni nagib zanesljivejši in ima lahko dolgoročne sadove, je materialni pomemben tudi zato, ker pomeni nekakšen zunanji sunek, ki ga včasih potrebuje družba, da se zave kritičnosti problema," je dodal.

Kremžar je prepričan, "da se človek navadno odpove površnemu ugodju zaradi neke višje vrednote in ne iz neposredne koristi". Potemtakem bi bilo treba upoštevati oba vidika, še meni. Po njegovih besedah pa bi bilo treba tudi preusmeriti javno mnenje, da bi družba gledala na družine z otroci naklonjeno. A je dodal, da odgovor na vprašanje kako, ni lahek.

Družinska vzgoja kot dopolnilo v šoli "Družinska vzgoja bi morala dobiti tudi na tem področju dopolnilo v šoli. Otroku lahko prva šolska leta podrejo svet vrednot, ki mu jih je posredovala družina. Seveda lahko verske skupnosti na tem področju pomagajo, a šola je zelo pomemben oblikovalec vrednot. Ne bi smeli podcenjevati tudi vpliva medijev, a pri sedanjem stanju je to zaenkrat lahko le želja ali pa dolgoročen program," je pojasnil.

Ljubezen in zvestoba bi morda lahko povečali rodnost Med vrednote, ki bi lahko preusmerile omenjeni odnos do večje rodnosti, Kremžar prišteva "v prvi vrsti konkretno ljubezen in zvestobo do zakonskega partnerja in družine, pa tudi do naroda".

Veselje do življenja, zdrav optimizem in pogum kot dobra popotnica za življenje Prav tako se mu zdijo pomembni veselje do življenja, zdrav optimizem in pogum, pa tudi občutek varnosti, ki ga po njegovem mnenju daje večja družina, "kjer se oblikujejo otroci ob stiku z brati in sestrami ter s starši in starimi starši".

Prepričan je, da se v taki družini otrok lažje navadi na solidarnost in je v večji meri obvarovan pred egoizmom kot sicer. "Iz naravne družinske skupnosti je verjetneje, da pridejo naravno in nravno uravnovešeni otroci, ki bodo nekoč oblikovali družbo," je poudaril in dodal, "da je velika družina tudi naravno zdravilo proti osamljenosti".

"Demografska ogroženost še posebej velika" Ekonomist in demograf Janez Malačič opozarja, da je v državah s tako nizko rodnostjo, kot je naša, demografska ogroženost še posebej velika.

Nizka rodnost - posledica modernizacije Profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti je še pojasnil, da so vzroki za padec rodnosti v Sloveniji podobni kot v večini drugih evropskih držav z nizko rodnostjo. "V osnovi je to posledica modernizacije v času demografskega prehoda in uveljavitve modernega načina obnavljanja prebivalstva," je poudaril in opozoril, da je o dvigu rodnosti po letu 2004 težko govoriti kot o resnem izboljšanju razmer.

Slovenska rodnost v letu 2003 med najnižjimi v Evropi Boljše bi bilo reči, da se je zaustavil trend padanja, meni Malačič. Dodal je, da je bilo to pričakovano, ker je bila slovenska rodnost v letu 2003 sploh med najnižjimi v Evropi. Izboljšanje pa je po njegovem mnenju zaenkrat le simbolično.

"Sedanja rodnost še ogroža nemoteno obnavljanje prebivalstva" "Sedanja rodnost še zmeraj ogroža nemoteno obnavljanje prebivalstva. Stopnja celotne rodnosti okrog 1,3 (otrok na žensko v rodni dobi) je prenizka in bi se morala nemudoma povečati. Če ne bo dosegla ravni 1,7 do 1,9, bo naše prebivalstvo v resnici ogroženo," je opozoril.

"O bistvenih spremembah družbenih vrednot ni mogoče govoriti" Mehanizmi socialne države so za dvig rodnosti pomembni in potrebni, ne pa tudi zadostni, je poudaril profesor ekonomije. Prepričan je tudi, da o kakšnih bistvenih spremembah družbenih vrednot na kratki in srednji rok ni mogoče govoriti.

Sodobna družba bi po njegovem mnenju morala tej problematiki nameniti mnogo več pozornosti, kakor doslej. "Hkrati pa bo treba resnično delujoče ukrepe šele odkriti," je poudaril in dodal, da bo treba prihodnje pristope nadgrajevati nad do sedaj poznane.

V zadnjem času je na tem področju tako v Sloveniji kot na ravni EU nekaj premikov, vendar daleč od tega, da bi bilo dovolj, je še opozoril Malačič.

Lani 4,2 odstotka porodov več kot leta 2006 Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) je bilo lani v slovenskih porodnišnicah 19.585 porodov, kar je 784 ali 4,2 odstotka več kot leta 2006. Leta 2003 se je rodilo 17.160 otrok, kar je najmanj, odkar IVZ spremlja te podatke. Od takrat se je število otrok vsako leto rahlo zvišalo.

V Sloveniji smo po podatkih Statističnega urada RS (Surs) po letu 1996 znova zabeležili pozitivni naravni prirast šele leta 2006. Rojenih je bilo namreč 752 oseb več, kot jih je umrlo.