Kovač: Očitek o levih fašistih je enako prazen kot očitek o neoliberalcih na oblasti

Premier Janez Janša je v petek na Zboru za republiko dogajanje okoli protestov primerjal z dogodki iz obdobja komunizma in holokavsta. Omenil je predvsem pozive k poboju kristjanov, obešanje lutk z mostu, obiske na domovih mariborskih mestnih svetnikov in izjavo ene "od članic samozvanega gibanja vstajnikov" glede odvzema mandata svetnika Francu Kanglerju, da "to ni bilo zakonito, je pa bilo dobro".

"To, kar nam ponujajo, je čisti levi fašizem," je poudaril Janša in dodal še: "Tudi tokrat se vse bolj zavedamo, da so nas potisnili v čas, ko je treba odločno nastopiti proti levemu fašizmu, proti grožnjam, nasilju in kaosu, ki sta največja sovražnika svobode in pravičnosti."

Tomšič: Janševe besede o levih fašistih se niso nanašale na vse protestnike Politični analitik Matevž Tomšič je za Planet siol.net poudaril, da je ta izjava Janeza Janše tako kot številne druge izzvala zelo burne odzive njegovih političnih in siceršnjih nasprotnikov. Nekateri, na primer evropski poslanec Jelko Kacin, so šli po Tomšičevih besedah celo tako daleč, da pozivajo h kazenskemu postopku zoper Janšo, češ da gre za sovražni govor.

"V resnici pa očitek, da je Janša z 'levimi fašisti' označil državljane, ki protestirajo zoper njega, temelji na potvorbi njegovih besed, izrečenih na shodu Zbora za republiko. Pustimo ob strani to, ali je primerno, da predsednik vlade uporablja tako ostre besede, vendar se te niso nanašale na vse protestirajoče, ampak na tiste, ki zagovarjajo metode, kot so metanje granitnih kock, obešanje lutk določenih politikov, ustrahovanje mestnih svetnikov na njihovih domovih itd.," je poudaril.

"Pri 'zaskrbljenosti' nad domnevnim sovražnim govorom gre za dvoličnost salonskih levičarjev" Poudaril je, da so to resnično metode, ki so jih v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja uporabljala skrajna gibanja, tako naci-fašistične kot komunistične provenience, ki se "po svojih metodah, se pravi po brutalnosti pri obračunavanju s političnimi nasprotniki, sploh niso kaj bistveno razlikovala".

Dodal je še: "Pri tej 'zaskrbljenosti' nad domnevnim sovražnim govorom gre (znova) za dvoličnost naših salonskih levičarjev, ki jih motijo samo tiste besede, ki so usmerjene zoper posameznike in skupine, s katerimi simpatizirajo. Dejstvo je namreč, da je v zadnjem času javna nestrpnost usmerjena predvsem zoper tiste, ki niso po volji (skrajnim) levičarjem, pa naj gre za politike, politične stranke ali dele družbe (na primer katoličane). Pa v teh primerih ni bilo zaslediti kakšnih odločnih obsodb dežurnih 'borcev za strpnost'."

Kovača na protestih zmotil transparent "parlamenta nočemo, ulice ne damo" Miha Kovač s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je zatrdil, da ima Janez Janša več kot prav, ko opozarja na nesprejemljivo obešanje lutk s podobami mestnih svetnikov na mariborske mostove in na nesprejemljive obiske protestnikov na domovih tistih svetnikov, ki nočejo odstopiti. Absolutno nesprejemljiv in neopravičljiv je po Kovačevih besedah tudi grafit o pobijanju kristjanov. Prepričan je, da bi vsak, ki mu je do spoštovanja človekovih pravic in do življenja v strpnosti in demokraciji, moral tovrstne izpade odločno in brezpogojno zavrniti, saj gre za nedostojne grožnje in za nesprejemljive posege v zasebnost.

"Če lahko dodam še svoje opažanje, me je na 'vstajniških' protestih izrazito zmotil tudi transparent 'parlamenta nočemo, ulice ne damo'. Tak slogan je pač težko razumeti drugače kot odraz nedemokratične pameti, in to ne glede na to, da je trenutno stanje duha v parlamentu slabo. A v tem primeru je pač treba na volitve in ljudi v parlamentu zamenjati, ne pa vladanja prepustiti ulici. Ne glede na to pa se mi zdi sporno označevati tovrstne izpade kot levi fašizem," je pojasnil.

"Bilo bi prav, da bi se Janša pogledal v ogledalo, preden bi o protestnikih izrekel tako pavšalno sodbo" Meni namreč, da so Mariboru tovrstni izpadi izbruhnili tudi zato, ker mestni svet ni razpisal predčasnih volitev, "zavzemanje za volitve pa ni ravno nekaj, za kar bi se zavzemali fašisti". Poleg tega opozarja, da je značilno za fašizem, "kot tudi za nacionalni in realni socializem, v tem so si bili totalitarizmi 20. stoletja pač podobni", zavzemanje za državo, v kateri stranka na oblasti poskuša nadzirati kar največ delov družbenega in gospodarskega življenja.

"V fašistični družbi ni neodvisnih in avtonomnih javnih zavodov in agencij, prav tako so tudi gospodarski subjekti tesno povezani z vladajočo stranko. Zato bi bilo prav, da bi se Janez Janša najprej pogledal v ogledalo, preden bi o protivladnih protestnikih izrekel tako pavšalno sodbo, saj je vlada, ki jo vodi, odvzela kar nekaj avtonomije javnim zavodom. Poleg tega je v zadnjem letu dni tudi večina slovenskih bank postala še bolj odvisna od države, s čimer se posredno povečuje nadzor vladajoče koalicije nad vsemi tistimi podjetji, ki za svoje poslovanje potrebujejo ali imajo banke med svojimi lastniki. To pa v tem trenutku najbrž velja za večino večjih slovenskih podjetij," je prepričan Kovač.

Očitek o levih fašistih je zato zanj enako prazen kot očitek o "neoliberalcih na oblasti", ki občasno prileti z leve. Poudarja, da gre pri obojem za prazni floskuli, ki imata morda določeno propagandno moč, ni pa z njimi mogoče analizirati trenutnega stanja duha v Slovenji. Kot take so tovrstne floskule po njegovem odraz družbene neinventivnosti slovenske politične elite in s tem tudi pomemben sestavni del sedanje moralne in duhovne krize.