Komisija za peticije končala izredno sejo o internem nadzoru na MZZ

Namesto tega so ob obstrukciji predsednice komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Majde Potrata sprejeli dva sklepa, ki jih je predlagala koalicija.

Komisija delodajalce poziva, naj uredijo interne akte za ravnanje ob podobnih primerih V prvem sklepu komisija ugotavlja, da se je seznanila z nepooblaščenim razkritjem službenih dokumentov ministrstva za zunanje zadeve, v drugem pa komisija delodajalce poziva, naj sprejmejo interne akte, ki bodo urejali izjeme od prepovedi obdelovanja osebnih podatkov.

Vsi trije predlogi sklepov opozicijske LDS so bili zavrnjeni

Predlagatelji izredne seje, na kateri naj bi komisija obravnavala domnevno kršenje človekovih pravic v primeru poseganja v komunikacijsko zasebnost zaposlenih na MZZ, so v zahtevi za sklic seje komisiji predlagali tri sklepe. S prvim bi komisija ugotovila, da se je seznanila z odločbo informacijske pooblaščenke, povezano z internim nadzorom na MZZ, in na vlado naslovila pričakovanje, da bo proti odgovornim osebam na MZZ ukrepala. Z drugim bi člani komisije vlado pozvali, naj v izogib tovrstnim primerom v državnih organih zagotovi spoštovanje ustave in zakonodaje. Z zadnjim sklepom pa bi komisija vlado še pozvala, naj državni organi, če tega še niso ustrezno uredili, sprejmejo interne akte, ki bodo urejali izjeme od prepovedi obdelovanja osebnih podatkov.

Člani odbora so s štirimi glasovi za in tremi proti vse tri predlagane sklepe zavrnili in namesto njih sprejeli tik pred glasovanjem predložena omenjena sklepa koalicije.

Školč in Potrata: Sprejeta sklepa sta rezultat zlorabe procedure

Proti takšnemu ravnanju sta sicer protestirala Jožef Školč (LDS) in predsednica komisije Majda Potrata (SD). Oba sta namreč menila, da bi sprejetje takšnih sklepov pomenilo zlorabo procedure. Po njuni oceni namreč sklepa ne govorita o tistem, za kar je bila seja sklicana, prav tako pa da vsebina sklepov ni osnovna vsebina razprave.

Potrata je vodenje seje prepustila Uhanovi Potrata je še pred glasovanjem o drugem sklepu napovedala tudi obstrukcijo glasovanja, vodenje seje pa prepustila podpredsednici komisije Marjeti Uhan (NSi).

Zamernik: Zasebnost se konča, ko pride do kaznivega dejanja V popoldanskem delu zasedanja je razprava tekla predvsem o tem, ali je imelo ministrstvo pravne podlage za vpogled v spiske klicev s stacionarnih telefonov ministrstva in ali je bilo prav, da je nadzor sploh uvedlo ali ne. Po mnenju Mirka Zamernika (SDS) je zadeva zelo podobna bančnemu trezorju. "Zakonodaja vsakemu lastniku omogoča zasebnost pri uporabi trezorja, ta zasebnost pa se konča, ko pride do kaznivega dejanja." In ministrstvo je po njegovem mnenju lahko ravnalo tako kot je ravnalo, saj je tisti, ki je depešo posredoval medijem, kršil interna pravila ministrstva.

Darja Lavtižar Bebler: Dokument ni imel oznake zaupno, zato Zamernikova trditev ne velja Temu je oporekala poslanka Darja Lavtižar Bebler (SD). Menila je, da bi to veljalo, če bi bil dokument označen z oznako zaupno. Ker pa ta ni bil označen tako po njenem mnenju sklicevanje na zakon o tajnih podatkih ni mogoče.

Eva Irgl: Očitno gre za dvojna merila Eva Irgl (SDS) je opozorila, da ima informacijska pooblaščenka v svojih aktih zapisano, da lahko pogleda v elektronsko pošto svojih zaposlenih, zato ne razume, zakaj pooblaščenka v odločbi, ki jo je izdala MZZ, navaja, da bi si moralo pred vpogledom v številke klicev zaposlenih pridobiti sodno odločbo. Po njenem gre pri tem očitno za dvojna merila.

Gaber: Moti me to, da so preiskovali vse zaposlene Samostojni poslanec Slavo Gaber je dejal, da ga ne moti toliko to, da je MZZ v internem nadzoru iskalo uslužbenca, kot pa to, da je preiskovalo vse zaposlene. Po mnenju Gabra je ministrstvo to storilo s tem, ko si je pridobilo 108.000 izhodnih in vhodnih številk klicev svojih uslužbencev.

Potrata: Tudi sama sem dobila depešo z anonimno pošto Potrata pa je povedala, da je depešo z anonimno pošto dobila tudi sama, a je ni poslala medijem.