Komisija za nadzor javnih financ se je seznanila s predlogom rebalansa

Medtem ko je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar poudarila, da gre za signal skrbi za javnofinančno stabilnost, je predsednik komisije Andrej Vizjak (SDS) izrazil skrb, da bo krčenje investicij poglobilo gospodarske težave.

Vraničarjeva je zatrdila, da rebalans sledi dvema ciljema, in sicer zagotavljanju javnofinančne stabilnosti in sodelovanje Slovenije pri stabilizaciji območja evra, saj ga spremlja tudi predlog zakona, ki bo Sloveniji omogočil sodelovanje v mehanizmu posojil Grčiji.

V predlogu rebalansa letošnjega proračuna je sicer vlada znižala odhodke za skoraj 600 milijonov evrov, prihodki pa se znižujejo za 540 milijonov evrov. Javnofinančni primanjkljaj se tako znižuje za 60 milijonov evrov ali 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), vendar pa glede na ocene o gibanju gospodarske dejavnosti v tem letu primanjkljaj ostaja pri petih odstotkih BDP. Nominalno ta znaša skoraj 1,8 milijarde evrov.

Po oceni Vraničarjeve so javnofinančne razmere v Sloveniji resne, rebalans pa je pomemben signal partnericam v EU in finančnim trgom, da se Slovenija trudi ohranjati stabilnost javnih financ. Vlada bo prihranke sicer našla predvsem pri investicijah ter materialnih stroških. Nekatere investicije bo prestavila v naslednje leto, in sicer predvsem na področju prometa in zdravstva. Vraničarjeva je poudarila, da vlada ne posega na področja črpanja sredstev EU, a dodala, da so nekatera ministrstva sama ocenila, da bo dinamika pri črpanju teh sredstev drugačna, zaradi česar so predvidene določene spremembe.

Zviševanje trošarin na goriva vsakih 14 dni Dodatne prilive pa si vlada obeta z začasnim zvišanjem trošarin. Novela zakona o trošarinah predvideva zvišanje trošarine na cigarete, zemeljski plin ter električno energijo. Poleg tega namerava do konca julija vsakih 14 dni zviševati trošarine na pogonska goriva, čeprav je napovedala, da bo trošarinsko politiko v luči opozoril Urada za makroekonomske analize in razvoj še enkrat proučila.

Vizjak: Situacija v gospodarstvu je kritična Vizjak je ocenil, da rebalans nakazuje trende v javnih financah, ki so resni in bi terjali nekoliko večji rez, zlasti ko gre za fiksni del odhodkov. Po njegovem mnenju je situacija v gospodarstvu kritična, gospodarsko dejavnost pa ob okrevanju izvoznih trgov zavirajo domači problemi, kot je zmanjševanje investicij. Rebalans to še poglablja, saj posega na področje investicij, ugotavlja Vizjak, ki zato napoveduje spiralo poglabljanja gospodarskih težav.

Ker vlaganja v znanost in razvoj prinašajo učinke šele dolgoročno, pri zmanjševanju odhodkov države pa je bistveno dogovarjanje s sindikati javnega sektorja, ugotavlja, da bi bilo verjetno dobro razmisliti o preskušenem keynesianskem pristopu in zavestno žrtvovati nekaj večji javni dolg za investicijski ciklus v infrastrukturo, ki jo država potrebuje.

Rezman: S krčenjem investicij še dodatno tonemo Tudi nepovezani poslanec Vili Rezman, ki je sicer napovedal podporo rebalansu, je menil, da bi bil pravi signal Slovenije mednarodni javnosti, če bi nakazali razvojne projekte in ne samo reze. Glavni problem je po njegovem mnenju ta, da ni odgovora, kako priti z gospodarskega dna, s krčenjem investicij pa le še dodatno tonemo. Rezman je prepričan, da bi se morali v Sloveniji vprašati, kaj se dela na področju umestitev v prostor in priprave novih projektov. Če tega ne bo, tudi gospodarske spodbude še nekaj časa ne bo, trdi in dodaja, da se investicijam lahko sorazmerno zlahka odrečemo predvsem zato, ker te niso pripravljene.

Vili Trofenik (Zares) pa se medtem sprašuje, če je rebalans proračuna sploh potreben, glede na to, da gre po njegovem mnenju tako pri investicijah kot pri črpanju sredstev EU velikokrat za napačno načrtovanje, nepripravljenost projektov in nepravilnosti.