Komisija o financiranju spornih prevzemov še prihodnji teden

Komisija zaradi konflikta interesov predstavnika ministrstva za finance, nekdaj člana nadzornikov NLB, o posameznih poslih ni dobila podrobnejših pojasnil, zato bo sejo nadaljevala prihodnji teden. Sklic seje na zahtevo poslanske skupine Zares Seja komisija za nadzor javnih financ je bila sklicana na zahtevo poslanske skupine Zares, ki predlaga sprejem več sklepov: da so bili prevzemi v Pivovarni Laško, Merkurju in Istrabenzu pretežno financirani s posojili NLB in NKBM, da vlada in ministrstvo za finance poročata o vlogi omenjenih bank pri prevzemih ter da se opredelita do vloge in odgovornosti članov nadzornih svetov in uprav bank. Ministrstvo za finance je na seji zastopal državni sekretar Žiga Lavrič, nekdaj predsednik nadzornega sveta NLB. Kot je pojasnil, zaradi konflikta interesov posameznih poslov ne more komentirati, so pa bili ti po njegovih besedah izpeljani skladno z zakonom.

Nadzorni svet mora delovati v interesu vseh lastnikov

Po Lavričevih besedah je tako v NLB kot NKBM polovica kapitala zasebnega, nadzorni svet pa mora delovati v interesu vseh lastnikov, ne zgolj tistega, ki ga je imenoval vanj. Belgijska KBC je še vedno vpeta v lastništvo NLB, v času očitanih spornih poslov je bila lastnica največje slovenske banke tudi EBRD. Kot zagotavlja Lavrič, so bili vsi posli izvedeni v korist banke oz. njenih lastnikov, ki bi jih bilo težko prepričati v ekonomsko neutemeljen posel, nadzor pa je ves čas vršila tudi Banka Slovenije.

Poslovne skrivnosti? Predstavniki NLB so svojo odsotnost na seji opravičili, so pa pisno sporočili, da morajo pri posameznih poslih spoštovati poslovne skrivnosti. O podrobnostih posameznih poslov prav tako ni mogel spregovoriti predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič, ki je pojasnil, da je banka skladno z zakonom o bančništvu dolžna varovati poslovne skrivnosti in lahko razkrije samo podatek, ali ima posamezna oseba pri banki odprt transakcijski račun ali ne.

Minister se "takih sej ne udeležuje, če mu to ne ustreza"

Člani komisije iz vrst opozicijskih strank so se strinjali, da Lavrič kot nekdanji nadzornik NLB, na seji komisije v funkciji predstavnika ministrstva za finance, ne more podrobneje pojasnili vloge bank pri spornih prevzemih. Po njihovi oceni bi se seje zato moral udeležiti sam minister za finance Andrej Bajuk, ki pa se, kot je poudaril predsednik komisije Milan Petek (LDS), "takih sej ne udeležuje, če mu to ne ustreza".

"Vlada je sama ustvarila okolje, v katerem so se taki prevzemi morali zgoditi" Kljub temu, da podrobnosti o posameznih poslih na seji komisije za javne finance niso bile pojasnjene, je Milan M. Cvikl (SD) ocenil, da objektivna odgovornost za sporne prevzeme leži na tistih, ki so "s spremembami prevzemne zakonodaje takšne posle sprožili, torej vlada oz. premier Janez Janša, in na tistih, ki so to mirno gledali, torej minister Bajuk".

Vlada je po Cviklovih besedah s spremembami zakona o prevzemih leta 2006 sprostila pretok kapitala in v denarnem gospodarstvi povsem logično postavila pogoje za prevzeme, financirane z zastavo delnic ciljne družbe. "Vlada je sama ustvarila okolje, v katerem so se taki prevzemi morali zgoditi," je prepričan Cvikl.

B. Pečan: V letu 2006 največ managerskih prevzemov

Na velik učinek sprememb prevzemnega zakona v letu 2006 je opozorila tudi Breda Pečan (SD) in dodala, da se je v letu 2006 zgodilo največ managerskih prevzemov. Spomnila pa je na slabe razmere na kapitalskih trgih. "Treba se je vprašati, kaj se zdaj dogaja s posojili, ki so zavarovani z delnicami ciljnih družb, saj vemo, da je vrednost delnic v primerjavi s časom najema kredita bistveno nižja."

Testena (NSi) sporni prevzemi skrbijo Kot je pojasnil Kovačič, banka v primeru kateregakoli kredita, pri katerem se ugotovi, da je vrednost zastave nižja kot v pogodbi, zahteva dodatno zavarovanje, ki ga je kreditojemalec dolžan zagotoviti. Katja Božič z ministrstva za finance pa je dodala, da kredit v takem primeru postane bolj tvegan, banka pa je za to kaznovana, saj mora zagotoviti več kapitala in oblikovati negativne rezervacije.

Cilrila Testena (NSi) pa, kot je zatrdil, sporni prevzemi skrbijo, ker zaradi ustvarjanja monopolov prihaja do zviševanja cen in ker družbe ustvarjene dobičke usmerjajo v poplačilo kreditov, posledično pa je ogrožen razvoj teh družb.

Kako do bolj natančnih informacij?

Rudi Veršnik (SDS) meni, da osredotočanje na banki v pretežno državni lasti ni smiselno; če se NLB in NKBM ne bi odločili za kreditiranje omenjenih prevzemov, bi to po njegovih ocenah naredile druge banke. Veršnik je predlagal, da komisija zadolži Banko Slovenije, da posreduje bolj natančne informacije, ki naj jih komisija obravnava na zaprti seji.

Prvopodpisani pod zahtevo za sklic nujne seje komisije za javne finance Vili Trofenik (Zares) je Veršnikovo pobudo podprl, hkrati pa ga je opozoril, da Banka Slovenije komisiji ne more razkrivati zaupnih informacij o posameznih poslih. Te lahko banka posredovati samo nadzornim organom, pristojnim za nadzor finančnih družb, sodiščem, državnemu tožilstvu ali policiji.