Klavrno stanje na slovenskem kapitalskem trgu. Je ljubljanska borza tik pred propadom?

Slovenski kapitalski trg že dolgo časa ni več v dobri kondiciji, prav nasprotno, počasi se zapira in izgublja sposobnost financiranja gospodarstva. In to v času, ko bi zdrav in dobro delujoč kapitalski trg lahko odigral pomembno vlogo v času zelenega in digitalnega okrevanja gospodarstva po pandemiji covid-19. To so glavne ugotovitve projekta, ki sta ga v sodelovanju z Agencijo za trg vrednostnih papirjev in ljubljansko borzo pripravila družba PricewaterhouseCoopers v Sloveniji in BTA Consulting.

Razmere na trgu kličejo po spremembah in takojšnjih ukrepih

Podatki kažejo, da je vrednost tržne kapitalizacije slovenskega kapitalskega trga ena najnižjih v regiji. Delež tržne kapitalizacije lastniškega kapitala v BDP se je decembra 2019 zmanjšal na vsega 15 odstotkov. Število družb, ki kotirajo na ljubljanski borzi, se je z 200 v prvih letih po letu 2000 zmanjšalo na samo 28 leta 2020, kar je ustvarilo zelo nizko stopnjo likvidnosti.

Kot so poudarili na konferenci, vse to kliče po spremembah in takojšnjih ukrepih: "Kapitalski trgi vsaj do zdaj niso bili visoko na prednostnem seznamu vlade ali del nacionalne strategije, prav tako nobena javna ali zasebna institucija v Sloveniji ne prevzema vloge razvoja kapitalskega trga, kar bi pomagalo obrniti negativne trende."

Če vlada ne stori ničesar za oživitev slovenskega kapitalskega trga, temu sledi nadaljnji propad in posledično zaprtje ljubljanske borze, vključno z vsemi posredniki. Če pa se odloči za drugo možnost in poskuša slovenski kapitalski trg obuditi, jo čaka vrsta izzivov in nalog, so prepričani avtorji poročila. Med predlogi, ki so jih navedli, so nadaljevanje privatizacije javnih družb, izpeljava davčne in pokojninske reforme ter posodobitev zakonodaje z namenom, da se pritegne institucionalne in zasebne investicije na kapitalske trge.

Kot možnosti za rast so številni domači in tuji govorci na konferenci izpostavili tudi razvoj področja ESG (Environmental, Social and Governance) ter možnosti in investicije na področju FinTech, torej v digitalnih rešitvah, ki spodbujajo transakcije na kapitalskih trgih, poenostavljajo, pohitrijo in združujejo posamezne procese in postopke ter na ta način bistveno pripomorejo tudi k večji transparentnosti. Veliko priložnosti je neizkoriščenih tudi na področju malih in srednjih podjetij.

Za oživljanje kapitalskega trga potrebnih več finančnih sredstev

Generalna direktorica direktorata za finančni sistem na ministrstvu za finance Urška Cvelbar je dejala, da lahko učinkovit finančni trg prispeva k finančni stabilnosti, ustvarja boljšo gospodarsko bazo in stimulira rast, zato je napovedala, da bodo predlagane predloge dodobra preučili. "Dobro delujoč finančni trg, ki ponuja alternativno financiranje in nove investicije, lahko združi podjetja in vlagatelje na način, ki lahko občutno zmanjša tveganja za finančne trge v primeru nove finančne krize in odsotnosti bančnega kreditiranja gospodarstva," je menila.

Direktorica ATVP Anja Čadež je spomnila, da poročilo, predstavljeno na konferenci, spremlja akcijski načrt, ki vsebuje "veliko odličnih predlogov". Izpostavila je trenutni pravni in organizacijski okvir ter pomanjkanje finančnih sredstev ATVP, da bi ta lahko pri oživljanju kapitalskih trgov igrala pomembnejšo vlogo. Za implementacijo novih nalog agencija zato potrebuje nov stabilni finančni vir, je še poudarila.

Novice Peti najbogatejši Slovenec: To, kar se dogaja, je kriminal