Aleksander Kolednik

Sreda,
31. 7. 2013,
10.27

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 31. 7. 2013, 10.27

9 let

Kdo sta Glavan in Lipovšek, začasna voditelja slovenske Cerkve?

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Andrej Glavan od leta 2006 naprej vodi novomeško nadškofijo, Stanislav Lipovšek pa je bil leta 2010 po odhodu Stresa imenovan za celjskega škofa.

Škof Andrej Glavan se je rodil 14. oktobra 1943 v župniji Soteska, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Kot je zapisano v njegovem življenjepisu na strani novomeške škofije, je nižjo gimnazijo obiskoval v Dolenjskih Toplicah, nato je nadaljeval višjo gimnazijo v Kranju in tam maturiral leta 1961. Nato je vpisal študij kemijske tehnologije na ljubljanski univerzi in leta 1966 postal diplomirani inženir kemijske tehnologije.

Janez Pavel II. Glavana imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa

Po prihodu od vojakov je leta 1967 vstopil v ljubljansko bogoslovje in študiral teologijo na Teološki fakulteti. V mašnika je bil posvečen leta 1972. Dolga leta je služboval na Loškem, sprva kot kaplan v Škofij Loki, nato kot župnik novoustanovljene župnije na Suhi in od leta 1981 dalje v župniji Stara Loka.

Maja leta 2000 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa. Po odhodu nadškofa dr. Franca Rodeta v Rim je bil izvoljen za upravitelja ljubljanske nadškofije. To službo je opravljal do 5. decembra 2005, ko je vodenje nadškofije prevzel novi nadškof Alojz Uran. Z njegovim nastopom je škof Andrej Glavan postal generalni vikar ljubljanske nadškofije.

Leta 2006 je takratni apostolski nuncij v Sloveniji, msgr. Santos Abril Y Castelló, razglasil ustanovitev škofije Novo mesto, Andrej Glavan pa je bil umeščen za prvega ordinarija nove škofije.

Lipovšek doktoriral v Rimu

Stanislav Lipovšek se je rodil 10. julija 1943 v Vojniku. Leta 1962 je vstopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani in začel študij teologije, je zapisano na spletni strani Slovenske škofovske konference. Po mašniškem posvečenju leta 1968 je odšel v mestno župnijo sv. Danijela v Celje, kjer je bil kaplan do leta 1972, ko ga je mariborski škof Maksimiljan Držečnik poslal na podiplomski študij liturgike v Rim, kjer je bil promoviran v doktorja liturgike.

Po vrnitvi iz Rima je bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Device Marije v Brezju – Maribor. To službo je opravljal do leta 1981. Leta 1978 je postal asistent in leta 1980 višji predavatelj za liturgiko na mariborski enoti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Asistent je bil do leta 1994, po tem pa je na isti ustanovi ostal profesor do leta 1998.

Po odhodu Stresa postal celjski škof

Leta 1982 je bil imenovan za stolnega kanonika in župnika – vikarja, leta 1984 pa za stolnega župnika v Mariboru. Leta 2001 je prejel častni naslov monsinjorja, leta 2004 pa je prevzel še službo naddekana mariborskega naddekanata.

Papež Benedikt XVI. ga je marca 2010 imenoval za celjskega škofa, saj je bil sedež celjske škofije z imenovanjem celjskega škofa Antona Stresa za mariborskega nadškofa pomočnika izpraznjen.

Hočevar od leta 2000 beograjski nadškof

Kot prvega kandidata za novega ljubljanskega nadškofa omenjajo Stanislava Hočevarja. Rojen je bil leta 1945 v Jelendolu, v občini Škocjan pri Novem mestu. Po končani osnovni šoli in gimnaziji je začel študij bogoslužja na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi magistriral. Po posvetitvi v duhovnika je bil leta 1973 določen za vzgojitelja v salezijanskem malem semenišču v Želimljem, je zapisano v njegovem življenjepisu na STA-ju.

Leta 1982 je bil imenovan za inšpektorja vikarja, dve leti pozneje pa je v Celovcu postal ravnatelj dijaškega doma Modestov dom. Od 1988 do 2000 je bil v dveh mandatih višji predstojnik – inšpektor slovenskih salezijancev, opravljal pa je tudi funkcijo predsednika in generalnega tajnika pri konferenci slovenskih redovnikov.

Marca 2000 je bil imenovan za beograjskega nadškofa, s čimer je nasledil dotedanjega nadškofa Franca Perka.